Če imate tudi vi majhne otroke, ali berete moj blog, potem že veste, da izlet z otrokom nikoli uspe tako kot si zaželiš. A morda je v 35. poskusu le uspelo. Se je zgodilo nekaj, kar si zasluži nepozabno objavo?
Se sprašujete, zakaj hudiča omenjam Božička sredi pomladi? Ta misel »Božiček ne obstaja« se verjetno podi Oskarju po glavi. Zakaj? Berite dalje …
Sam imam na to igro čudovite spomine, saj smo se vedno igrali skupaj z dekleti. A tokrat je drugače, ker moram sina naučiti, kako postati zdravnik. Oziroma bo očitno kar on mene.
To bi bil verjetno lahko naslov vsaj 1.000 strani debele enciklopedije o tem, kako se boriti proti otroku in na koncu zmagati. Mentalno seveda. Sam opažam, da mi taktične bitke z otrokom ne grejo najbolje, saj sem shujšal že skoraj tri kilograme!
Zaradi varnosti sem tudi svoj blog za ta čas pospravil v karanteno. Nisem namreč želel pisati, saj bi se zagotovo prepogosto v mojem pisanju pojavil najbolj “priljubljen” virus letošnje pomladi. A v fotrovem brlogu se je kljub temu, v tem obdobju dogajalo veliko.
Med otroki in starši ni vedno vse z rožicami postlano. Ena izmed nevšečnosti je tudi to, da nas znajo otroci vrteti med prsti. Dajmo še mi njih! To bi bil lahko konec objave.
Misija. Se mi zdi, da je pri nas vse misija. Misija gremo v vrtec, misija gremo na stranišče, misija oči bi rad v miru popil kavo. Manjka samo še Tom Cruise s svojo misijo nemogoče.
Če berete moj blog, potem veste, da dokaj “pogosto”, recimo dvakrat na leto pišem o tem, kako z Oskarjem klepetava ob skodelici kave.
Kadarkoli se lahko angel spremeni v hudiča in tudi pri otrocih je včasih tako. Skoraj vsi imamo radi svoje otroke, za nas so nekaj najlepšega na svetu, kaj pa narediti, ko ne gre vse po načrtu?
Nadaljujmo, kjer smo končali prejšnji teden. Sem otroka uspel navdušiti za interesno dejavnost, v tem primeru plavanje? Ali sem se zastonj trudil z nakupom kopalk? Solz je bilo kar precej.