Pred nami je še en teden nosečnosti. Dete se očitno v trebuhu počuti prijetno in bo še nekaj časa ostalo v varnem zavetju.
Dete:
Je to zadnji zapis o nosečnosti? Nikoli se ne ve.
Dete:
Pravo odštevanje se že začenja. Lahko da je to zadnji zapis o nosečnosti.
Dete:
Čakal sem več mesecev, da zdaj lahko rečem: zadnji mesec je tu!
Dete:
Pred nami je še zadnjih pet tednov!
Dete:
V prilogi OK, ki jo izdaja časopisna hiša Delo sem zasledil članek na temo prehranjevanja nosečnic in doječih mater. Ugotovitve, ki jih podaja članek, so precej zanimive.
Stvari so večinoma že pripravljene, čakava samo še, da fant pride na svet.
Danes sva se z Nino lotila izpolnjevanja vloge za uveljavitev pravice do starševskega dodatka in vlogo za očetovski dopust.
Pritisk mi je dokaj hitro narastel in je bil iz minute v minute hujši, ko sem se prebijal med dvoumnimi in nerazumljivimi vprašanji.
Pa se je začela! Zopet lahko hodim v šolo, čeprav sem bil pri prvem obisku malo razočaran, ker ne potrebujem zvezka, barvic in copat.
V zdravstveni dom, kjer imamo šolo se je odpravila prava mala invazija nosečnic, večinoma v spremstvu bodočih očetov. Na prvi obisk je prišlo okoli 15 mamic + nekje 10 očkov + vsaj 15 otrok. Na tem mestu bi lahko postavil vprašanje, koliko imajo skupaj nog ali kaj podobnega.
Powered by WordPress & Theme by Anders Norén