Zaradi varnosti sem tudi svoj blog za ta čas pospravil v karanteno. Nisem namreč želel pisati, saj bi se zagotovo prepogosto v mojem pisanju pojavil najbolj “priljubljen” virus letošnje pomladi. A v fotrovem brlogu se je kljub temu, v tem obdobju dogajalo veliko.

Ne morem mimo največjega dogodka v tem času. Oskar se je naučil voziti kolo! Poglejmo kronološki potek dogodkov.

  1. 3.

Oči, kdaj bomo dali pomožna koleščka dol iz kolesa?

Najprej se nauči poganjati in zavijati, verjetno enkrat poleti pa bomo odstranili koleščka.

  1. 3.

Oči, dajva kar danes dol koleščka.

Lahko, ampak se moraš potem naučiti voziti brez njih. Pomožnih koleščkov ne bomo dajali več nazaj.”

    25.3.

Učenje vožnje s kolesom neblagodejno vpliva na hrbte staršev.

    26.3.

Oči, kdaj greva spet s kolesom?

Danes ne. Ne morem se premikati.

    27.3.

Oskaaar, bremzaj! Ne morem šprintati za tabo! Ustavi se!”

    31.3.

Oskar se sam pelje s kolesom. Hitro, počasi, naravnost, levo in desno. Oči in mami sta zelo vesela.

No, v času karantene se seveda ni naučil plavati, ker so plavane urice odpadle, a nič zato, saj poleti itak ne bomo smeli na morje. Važno, da se lahko vozimo s kolesom.

Drugače pa je Oskar v zadnjih sedmih tednih gotovo tudi zrastel. Sam tega sicer ne vem, ker sem ga gledal vsak dan, včasih tudi cel dan. To je seveda super, edino delati zraven je nekoliko težje. Kakorkoli, službo sem obdržal, živce pa tudi.

Drugače pa v teh sedmih tednih nisem zakuhal nobene afere. Morda je bila največja ta, da sem si 1x zobe umil z Oskarjevo zobno pasto. O sankcijah bo odločala posebna komisija.

Bi še kaj napisal, a vidim, da si Oskar že natika kolesarsko čelado! Se javim zopet drug teden.