Fotrov b(r)log

Blogerski zapisi očeta o očetovstvu

Kaj je s temi igračami?!

Resno? Kaj je s temi igračami? Vedno ista zgodba. Zakaj sploh delajo igrače za mlajše od tretjega leta starosti? Seveda je bolje, da se otrok igra z igračami, kot pa s plastičnimi vrečkami, ampak se ne.

Vse zmorem sam!

Pa ne samo jaz, tudi Oskar pravi, da lahko. Korak za korakom osvaja veščine, danes zjutraj pa je osvojil še eno.

Kdo je Grdi raček??

Tisti, ki imate majhne otroke ali berete moj blog veste, da malčki niso skoraj nikoli osredotočeni. Tokrat je šlo med prebiranjem pravljice čez vse meje, pravzaprav izven našega planeta. Resno!

Piz** materna!

Otrok se v obdobju odraščanja spozna z različnimi situacijami. Ena od njih so tudi kletvice. Prej ali slej, to je dejstvo.

Kako naj otroku preberem pravljico?

Morda se sliši čisto preprosto. Knjižna polica, polna otroških knjig, otrok sedi za malo mizico in jaz mu berem knjigo. Seveda nič od tega ne drži.

Ali je Oskar sploh moj sin?

Današnjo objavo so navdihnile včerajšnje govorilne ure v vrtcu.

Novoletno filozofiranje

Razen za očetovski dopust ne vem, kdaj sem bil nazadnje toliko časa skupaj s svojim otrokom. Torej, več kot dve leti je že od takrat. Kaj vse se je med tem spremenilo? Pustimo ob strani dejstvo, da se otrok vsak dan razvija in napreduje. Bolj me zanima, kako se je spremenil moj status očeta. To bo torej bolj filozofska objava.

Praznično nakupovanje z malčkom, recept za kaos

Pravzaprav gre za predpraznično nakupovanje, saj je med praznik vse zaprto. In ravno ves ta kaos v nakupovalnih centrih me je navdihnil za današnjih zapis. Da o kakanju niti ne začnem.

Kako dvoletniku razložiti, kako je nastal?

Pa se je začelo. Oskarja že zanima, kako je nastal in kdaj bova z mamico začela proizvajati bratce in sestrice. Ko sem bil jaz star nekaj let, so mi govorili nekaj od čebelic. Ne vem točno kaj, ampak svojemu otroku ne želim razlagati, da so ga prinesle čebelice ali kakšna druga žival.

Ko dvoletnik prekaša starše

Pri starših mislim predvsem sebe, ker sem jaz tisti, ki mu v družini primanjkuje talenta. Začel bom kar pri najbolj očitni stvari – pevski talent. Ne rečem, da je Oskar tenor, ampak pevske tone že zadane bolj točno kot jaz. Nekaj dni nazaj je vzel v roko knjigo z otroškimi pesmimi, jo odprl na naključni strani in začel iz glave peti pesem, ki je bila na tej strani. Seveda je začel peti iz glave, saj ne zna še brati in pesmi ni mogel prebrati. In že smo pri drugem talentu.

Page 13 of 32

Powered by WordPress & Theme by Anders Norén