Pa ne samo jaz, tudi Oskar pravi, da lahko. Korak za korakom osvaja veščine, danes zjutraj pa je osvojil še eno.

Med tem, ko sem užival pod jutranjo prho (podrobnosti ne bom opisoval), sem slišal direndaj, ki je prihajal iz druge strani kopalniške zavese. Previdno sem odgrnil dotično zaveso, saj nisem vedel, ali me na drugi strani čaka podivjan maček, razburjena soseda ali kdo drug, ki ga moti moje tuširanje.

Pravzaprav sta v kopalnico prišla Oskar in Nina. Oskar je namreč rekel, da bo šel sam na stranišče. Tisti, ki ne poznate podrobnosti, vam moram povedati, kako Oskarja odvajamo od plenic. Sploh ga ne. Lansko poletje, ko je lahko brezskrbno, na pol nag tekal okoli, smo poskušali s tem, da smo ga redno spraševali, ali gre na kahlico ali pa vsaj v travo lulat. Dolga zgodba na kratko, ne samo lulanje, tudi kakanje je občasno končalo na zato nepredvidenih mestih, na primer v domačem bazenčku. Kot velik modrec sem odločil, da se bo otrok že sam odvadil plenic, ko bo za to pripravljen. Tako smo počasi opustili odvajanje. Seveda nismoo vsi enakega mnenja, na primer nekateri stari starši, pa tudi v vrtcu. Prav, me nič ne moti, tako je Oskar vseeno dobival nekaj spodbude.

In tako se je zgodilo, da Oskar zdaj sam pove, da ga lulati in da gre na stranišče. Seveda sva z Nino nepripravljena in nimava nastavka za stranišče, tako da fanta malo pridrživa, da ne pade vanj. Pa tudi, če bi padel, nič zato, tudi sam sem v otroštvu večkrat padel v stranišče in zato nimam nekih travm iz otroštva.

Dovolj o lulanju in drugih jutranjih kopalniških aktivnostih.

Če nadaljujem na drugem koncu dneva torej zvečer. Ravno sinoči mi je Oskar ves ponosno rekel:
“sam bom popil mleko, pihnil nosa in umil zobe”. Nekako sem čakal, da bo rekel še, da bo sam prebral pravljico, a iz tega ni bilo nič in vedel, sem, da me čaka enaka pustolovščina, kot sem jo opisal v objavi Kdo je Grdi raček??

Vseeno sem zelo ponosen, ko mi sin reče, kaj vse bo naredil sam. Se mi pa zdi, da včasih preverja, če ga sploh poslušam, saj reče, da bo sam namestil zaščito na vtičnico, da bo sam zaprl okno ali kaj podobnega, kar ne spada med opravila, ki jih lahko opravi dve in pol leta star otrok.

Pri določenih stvareh pa mu pustim vso svobodo. Mačke po stanovanju prenaša kot igrače (živali se s tem strinjata), tudi kahlico, ki jo je nekajkrat uspešno napolnil, je sam želel odnesti v kopalnico, brezglavo sem rekel “da”, kar sem seveda kmalu obžaloval.

Oskar je torej za enkrat v fazi Vse bi sam. Vrhunec tega obdobja bo, ko bo rekel:” Oči, sam ti bom skuhal kavo”. Do takrat pa to zmorem tudi sam!