Ko otrok pride do svojega tretjega leta, se precej stvari spremeni. Če ne drugega, moramo starši plačevati dražje vstopnine, zakaj je temu tako?
Ko otrok pride do svojega tretjega leta, se precej stvari spremeni. Če ne drugega, moramo starši plačevati dražje vstopnine, zakaj je temu tako?
Takšno je moje mnenje, glede na zadnjo izkušnjo, ki sem jo dobil s prodajo svoje, mislim Oskarjeve otroške opreme.
Poleg klasičnih izjav: “uh, kako je že zrasel!“, “a že tri leta bo star?“, “a si se ti zredil v trebuh?” in podobnih od tretjega rojstnega dneva pričakujem še nekaj.
Če si zdaj predstavljate majhnega fanta, ki nosi škatlo s svojimi igračami ali z mini vrtalnikom v steno vrta majhne luknje za novo polico, potem si predstavljate narobe. Se pa v tej izjavi skrivata dve resnici.
Povsem normalno je, da otroka okrog tretjega leta čaka psihološki test. Rezultat bodo pri Oskarju verjetno normalni, a vseeno se v moji glavi pletejo scenariji, ki niso tako normalni.
Večno vprašanje v petek zvečer: kam jutri na izlet? Ker se je obetalo lepo vreme, je možnosti precej veliko in ker sva bila z Nino pustolovskega duha, sva se odločila, da gremo nekam, kjer še nismo bili.
Tokrat pa res imam rešitev na vprašanje, ki je povezano z vzgojo otroka. Vsaj pri nas deluje. Preberite objavo zdaj in še danes rešite tegobo, kako otroku umiti zobe … Se vidi, da pogledam veliko oglasov.
Svoj blog bi lahko preimenoval v Očkov (ne)bralni kotiček. Spet bi namreč lahko pisal o tem, kako sem Oskarju skušal prebrati pravljico in mi je skoraj uspelo. In res bom spet pisal o tem. In spet se nama je zataknilo pri Grdemu račku.
Pa začnimo.
… sem se pogosto spraševal, preden sem postal starš. Kako starši razumejo svojega malčka, ki čeblja nerazumljive besede? Ko je Oskar prišel na svet, pa se mi je zgodilo razodetje.
Powered by WordPress & Theme by Anders Norén