Oskar je šel prvič za tri dni sam, nekam. Seveda ne čisto sam, ampak brez staršev. Je to poezija ali nočna mora za starše? Bom začel z manjšo nočno moro.

Da si bo otrok čim bolje zapomnil, kaj ima vse s sabo in predvsem, kje ima kaj, si stvari spakira sam. Oskar je suvereno dajal stvari v torbo in priznam, da po treh sekundah niti sam nisem vedel, kaj je dal notri in kam.

Ko je bila torba polna in sem mu približno povedal, kaj ima in kje, je samo suvereno kimal, kot da mu je vse jasno. Meni pa ni bilo in sem večkrat pogledal na seznam stvari in se pri tem spraševal, ali je pripravljen na vrtec v naravi. Nočna mora torej, ampak zame, Oskar je deloval precej ravnodušno.

Cilj, ne samo pakiranja, pač pa tudi samega vrtca v naravi je, da se starši osamosvojijo. Hm, mislil sem otroke, ali starše? Ne vem več.

Kakorkoli, upam, da bo to prijetna izkušnja za Oskarja, važno je, da pride domov in reče: “Oči, kdaj grem spet?”

To je 2. najbolj pomembna izjava za: “Oči, ti skuham kavo?”

Malo že poznam svojega sina in občutek imam, da bo tri dni v istih oblačilih, da bo menjal samo pižamo, ampak to je fino. Ključno je, da ko pride domov, da reče: “Oči, če sem bil lahko tri dni v umazanih gatah, bom pa ja preživel še kaj hudega.”

Vrtec v naravi je torej dober obet za razvoj otrok in staršev, ki na ta način spoznavamo, kaj vse so sposobni naši otroci. Kako sem to lepo napisal, kajne.