Po dolgem času se zopet vrača priljubljena rubrika, pogovor z malčkom oz. zdaj že predšolskim otrokom. Nudim vam ekskluzivni vpogled v otroški svet. Pridružite se mi na pustolovščini brez konca.
Bilo je lepo, rahlo vlažno, zgodnje jesensko popoldne, ko sva se z Oskarjem usedla v lokal in si naročila kavo. V starih časih sva res oba pila kavo (Oskar bejbičino, da ne bo pomote), tokrat sem bil na kavi samo jaz, Oskar pa si je privoščil sladoled.
Oskar: “Oči, tukaj mi igrala niso tako všeč.”
Jaz: “Vem, ampak ne moreva vedno tja, kjer je tebi všeč, sem sva prišla za to, ker imajo tukaj kavo, ki je meni najbolj všeč.”
(Opomba avtorja: to sicer ni čisto res, ampak moral sem pokazati, kdo je glavni.)
Jaz. “Ko pa me boš ti peljal na kavo, boš pa lahko izbral, kam greva.”
Oskar: “Ampak jaz še ne znam voziti. Oči, kaj je to!”
Jaz: “Saj se boš naučil, tačas greva pa lahko kam s kolesom. Tole je bil verjetno kombajn.”
Oskar: “Mene bolijo noge, če preveč vozim kolo. Kam pa je šel kombajn? U, kaj pa je tole?”
Jaz. “Saj bova šla počasi, potem ti bo pa sladoled še slajša nagrada. Tole je bil pa ogromen traktor.”
(Opomba avtorja: očitno se na poljih dogajajo jesenske aktivnosti in bova spoznala ves kmetijski vozni park.)
Oskar: “Oči, kakšne barve pa je bila prikolica od traktorja? Kdaj gremo pa z mami nabirat kostanj? Ali imam danes plezanje? Oči, a veš, da smo danes v vrtcu …”
(Opomba avtorja: sladkor iz sladoleda že prijemlje, otrok prihaja v hiper fazo!)
Jaz: “Nisem opazil, kakšne barve je bila prikolica. Morda gremo jutri, če bo ustrezno vreme nabirat kostanj. Kaj si me še vprašal?”
Oskar: “Kakšne barve je prikolica?”
Jaz: “To sem ti že povedal, da nisem videl.”
Oskar: “A je bila zelena?”
Jaz: “Mogoče.”
Oskar: “Oči, tukaj mi igrala niso všeč.”
(Opomba avtorja: zdaj lahko cel najin pogovor preberete od začetka. Večkrat).
Leave a Reply