Zadnje čase imam same “pozitivne” naslove: Kako dolgo bomo živeli, Konec sveta itn. A če je otrok res pogledal vse risanke, to pomeni, da konec ni daleč.


Naj vas že takoj pomirim, da Oskar ni odvisnež od risank, no je, ampak mu ne pustimo, da bi se preveč omamljal z njimi. Povprečno jih gleda 55 minut na dan. Polovico tega časa zjutraj in polovico tega časa zvečer. Ja, vem, tudi ena ura odvisnosti na dan je kar veliko. Če kdo kadi eno uro na dan, pokadi veliko, če kdo je čokolado eno uro, vsak dan, je to veliko itn. Ampak, risanke pa le nimajo samo negativnih posledic.

Predvsem so pozitivne za nas starše, ker imamo med otrokovo razvado mir zase in lahko tačas v miru kadimo in jemo čokolado.

Konec sveta se zato bliža za naju z Nino, ker Oskar pravi, da je naveličan vseh risank, da je že vse pogledal.

Ko sem danes zjutraj slišal, da ni več nobene risanke, se mi je prikazal najbolj črn scenarij: kako komet pada na dinozavre!

Hitro sem se pomiril in ugotovil, da ni tako hudo. Otroka lahko zamotim s tem, da mu predvajam večerna poročila od prejšnjega dne, ampak se bojim, da bo novica dneva: “Po novem test PCT potrebujete tudi doma, pokažite ga samemu sebi, vsakič, ko zamenjate prostor!”, zato poročil raje ne bomo gledali.

Namesto risank lahko z Oskarjem skupaj pojeva zajtrk. V tem primeru bom do službe prišel ravno v času kosila. Skupni zajtrk torej odpade.

Pravzaprav sploh nimamo izhoda v sili. Spet se mi prikazuje komet in dinozavri!