Kaj je Oskarjev kot? Matematična enačba, Oskarjev najljubši kotiček, gostilna, kraj ali kaj drugega? Lahko bi bilo vse našteto, ampak prva trditev pa zagotovo drži in spodnja enačba vam morda olajša življenje.

Večkrat sem že napisal, da ko je Oskar v pravem elementu, lahko postavi tudi 5 vprašanj v 6 sekundah. Največji problem je v tem, da si Oskar dobro zapomni vsa vprašanja in da ne odneha, dokler ne dobi odgovorov. Če torej pravi čas ne začneš odgovarjati na prvo vprašanje, se ujameš v vrtinec dodatnih vprašanj, ki pripeljejo do možganskega kolapsa.

Razvil sem torej enačbo, ki sem jo strokovno poimenoval Oskarjev kot, in s pomočjo katere lahko odgovoriš na vseh 5 vprašanj hitro in učinkovito. Če imate tudi vi otroka, ki ne neha postavljati hitrih vprašanj, potem vam lahko ta enačba »reši življenje«.

1. spremenljivka : T – tematika

Ko se začne rafal vprašanj, se je treba takoj pripraviti na tematiko, na katero bo vprašanje vezano:

  • T1 – obstaja velika verjetnost, da bo vprašanje povezano z okoljem, v katerem se trenutno nahajaš.
  • T2 – tematika je vezana na dogodek v preteklosti.
  • T3 – tematika je vezana na dogodek v prihodnosti.
  • T4 – nova tematika (nevarno področje, ker možgani niso pripravljeni nanj).

2. spremenljivka: Č – čas

Glede na jakost otroškega glasu in tematiko se da predvideti, kako pomembno je, da na vprašanje odgovorite čim prej.

  • Č1 – če ne vprašanje povezano z dinozavri, potem ni potrebno odgovoriti takoj.
  • Č2 – če je vprašanje vezano na obdobje po dinozavrih pa vse do lanskega leta.
  • Č3 – vprašanje vezano na pretekli teden, mesec.
  • Č4 – vprašanje vezano na aktivni dogodek, če gre recimo čez cesto žival, je treba biti pripravljen na takojšen odgovor.

3. spremenljivka: P – pomembnost

  • P1 – težji procesi, postopki, dejstva. Tudi če vsega ne veste, lahko odgovor nekoliko prilagodite, važno, da otrok dobi nek odgovor, da ne bo mentalnega in / ali fizičnega izpada.
  • P2 – manj pomembni podatki, na primer, kdaj so živeli faraoni. Če zgrešite stoletje ali dve in če se vaš otrok tega še ne uči v šoli, potem ni panike.
  • P3 – življenjska dejstva. Recimo, kateri dan v tednu je danes. Če se zmotite, otrok zaradi tega ne bo trajno zaznamovan.
  • P4 – osnovna dejstva. Na primer vprašanje: kdo so moji starši? Tukaj ni prostora za napake.

Zdaj pa kratek vodič o uporabi enačbe Oskarjev kot

Možgani morajo torej ob postavljenem vprašanju hitro izračunati težavnostno stopnjo. Poglejmo si nekaj primerov:

  • T1Č1P1 – brez skrbi, v miru si lahko skuhate kavo, spečete piškote in otroku zraven odgovorite na vprašanja.
  • T4Č1P1 – kuhanje kave je še možno, peko piškotov pa raje preskočite.
  • T2Č3P3 – obstaja velika verjetnost, da bo šlo nekaj narobe.
  • T4Č4P4 – uničena možganska celica vam ne uide. Kakšen napačen odgovor vam ne uide. Hitro specite piškote, da pomirite razdraženega otroka!

Če se torej naučite uporabljati to matematično enačbo in možgane pripravite na vprašanja, ki sledijo, potem lahko vzgojite popolnega otroka. Meni še ni uspelo.

Vam zaupam skrivnost? Oskarjev kot že obstaja, ampak v nekem čisto drugem kontekstu.