Film Vrnitev v Plavo laguno je zgodba o odraščanju in tudi tale blog objava je zgodba o odraščanju.

Tole, kar vidite na naslovni sliki, je dokaz o tem, da Oskar lahko vidi slona, če želi. Če ne veste, o čem govorim, si preberite objavo Kje je slon?

Tudi ostali elementi prej omenjene objave se navezujejo na današnjo. Takrat smo namreč obiskovali tiste živali, ki sva jih midva z Nino želela pokazati Oskarju, ob tokratnem obisku pa je bilo popolnoma drugače.

Ko sva z Oskarjem vstopila v živalski vrt, je takoj rekel, da bi šel pogledat žirafe. In to, kljub temu da so ravno hranili morskega leva. Otroka sem sicer nekako želel usmeriti proti morskim levom – ni uspelo.

Kaj pa prikupne surikate? Ko sem mu povedal, da se v luknjo skrijejo pred sovražniki, ga niso zanimale več. In sva šla proti žirafam.

Če poznate ljubljanski živalski vrt, potem veste, da je od vhoda do žiraf kar nekaj hoje in aktivnosti, ki lahko zmedejo otroke in odrasle. No, Oskarja niso. Niti lev in levinja, ki sta novost živalskega vrta.

In sva prišla do žiraf. Citiram Oskarjev odgovor:
’’Oči, a vidiš – žirafa. Dve sta! Kaj je pa tole? Trampolin!!’’

In sva šla na trampolin.

Nič nimam proti trampolinu v živalskem vrtu, ker sem se lahko usedel na stol v senco, Oskar pa je mirno skakal po trampolinu.

No ni skakal, ker so bili na njem otroci. On želi skakati sam. To je seveda v polnem živalskem vrtu skoraj nemogoče in zato je potreben čas. A to me ni nič motilo, saj sem lepo sedel v sonci.

Po približno pol ure sedenja ob trampolinu se je prebudila moja gorenjska duša. Zakaj sem plačal drago vstopnino za živalski vrt, če zdaj otrok skače na trampolinu? Ta je bil sicer brezplačen, zato sva ostala še 15 minut.

Potem sem ga nekako prepričal, da greva pogledat eksotične ptice. Na poti do tja sva seveda naletela na napihljiv tobogan-grad in druga igrala, a sem ga, ne vem kako uspel prepričati, da so ptice mnogo bolj zanimive.

Če bi se spomnil, kako mi je to uspelo, bi lahko napisal priročnik: ’’Kako otroka prepričati, da so ptice bolj zanimive kot otroško igrišče?’’

Na koncu sva videla vse živali, ki jih je Oskar želel videti, jaz bi sicer malo dlje ostal pri surikatah. A nič zato, bom šel pa naslednjih sam v živalski vrt. Sicer bo videti malo čudno, če bom sedel v senci trampolina in gledal druge otroke.