Še dobro, da sem zraven priložil sliko, da so stvari bolj jasne. Ampak saj v današnjem svetu je to čisto normalno, če se pred otrokom kaj razkosa. Pustimo zdaj ob strani kuhinjska opravila in nadaljujmo z drugimi čenčami, ki so primerne v času, ko se bliža noč čarovnic.

Se mi zdi, da noč čarovnic traja že vse od prejšnje srede ko so začeli z zapiranjem vsega okrog nas. Od takrat pa je tudi moč zaznati vedno večji strah med ljudmi. Predvsem med tistimi, ki jih srečaš na ulici. Ponoči. Ok, ne čisto ponoči, pred deveto uro zvečer. Ampak saj je tudi takrat že dovolj temine, ki nažene ljudem strah v kosti.

Ko smo ravno pri strahu. Oskar je star štiri leta in zato ga ne silimo, da okrog hodi z masko. In zato se ga ljudje včasih bojijo. Predvsem zvečer. Verjetno zato, ker svobodno skače, ne drži varnostne razdalje, nima maske in zraven spušča še glasove, ki so primerni za noč čarovnic.

Verjetno temu strahu pri ljudeh botruje tudi to, da Oskarja spremljam jaz, odet v kapuco, z masko na obrazu in krvavih oči. Posledica slednjih je preveč gledanja v ekran, ampak mimoidoče žrtve, mislim sprehajalci tega ne vedo.

Ravno včeraj smo skupaj z Nino trenirali krvoločni pohod, ki ga lahko vidite tudi na zgornji sliki. Na sliki je samo Oskar, oprostite pošast Oskar. Veste kako grozno sva videti zraven še midva z Nino? Verjemite mi, ne želite nas srečati.

Pa mirno noč vam želim.

Saj bi napisal, da vas morda ponoči obiščemo, a si s tem lahko nakopljem kazen zaradi prehoda občinske meje in neupoštevanja varnostne razdalje. Ostale kazni, kot so rop, vlom in povzročenja nereda, se mi zdi so te kazni samo še nek oddaljen spomin, iz nekih drugih časov.