Priznam, da se vsako leto težje borim proti njim. Letos mi je proti tej zlobi na pomoč priskočila ninja. In zakaj se vsako leto težje borim proti krofom?

Mislim, da spadam med čustvene jedce. Novica o covidu, pojej krof, da se boš bolje počutil. Korona, Korona, Korona. Krof, krof, krof. Novice o vojni. Krof, krof, krof. Vse se draži, še krofi. Pojej krof!

Krof lahko zamenjate tudi s kakšno drugo sladico, ampak ker je ravno norčav čas, naj bodo krofi.

Zdaj, ko berete vse tole, si morda mislite, da sem se že pošteno zredil, a se nisem. Kako mi je to uspelo? Morda to diši po knjižni uspešnici: Pojem krof na dan in se ne zredim!

Kako je to mogoče? Veliko gibanja. Najprej vsaj 5000 korakov hoje, potem pa za nagrado krof. No, pa tudi če slišim kakšno slabo novico, kri začne hitreje teči po žilah in menim, da je to dovolj dober razlog za krof.

In kako mi pri bitki s krofi pomaga Oskar, ki je te dni večino časa oblečen v ninjo? Slabo. Ker krof, ki ga Oskar ne poje do konca, pristane v mojih ustih. Vedno.

Dovolj o meni, pojemo še kaj o tokratnem pustu. Mislim, povejmo.

Vprašanje za milijon dolarjev, ki sva ga z Nino zastavila Oskarju 3 dni pred pustno soboto:

“Oskar, kaj boš letos ta pusta?”

Oskar: “Superman! Ne, gasilec! Ne, Hulk bom.”

In smo šli v nakupe. Kupili nismo nič.

Oskar je naslednji dan dobil obleko za ninjo. Super! Oskar bo ninja, kaj bova pa midva z Nino?

In smo šli v nakupe. Kupili nismo nič. Sem pa pojedel krof.

V soboto smo šli na pustno rajanje v Kranj. Veliko ljudi, skoraj toliko mask. Veliko stresa zame, zato sem pojedel krof in flancat, kot se na ta dan spodobi.

Bilo je zabavno in upam, da bo letos pust poleg zime dokončno pregnal tudi korono in vojno .. in krofe iz mojega jedilnika.