Saj verjetno niso precej drugačne od priprav na dopust 2020, 2019 itn. A vseeno moram za letos dobro natrenirati jezik, pa ne za lizanje sladoleda, ampak za nekaj drugega.
Občutek imam, da me letos čaka pravi maraton. Govorjenja seveda. Oskar bi namreč rad vsak dan, večkrat, vse odgovore tega sveta. In tudi na poti na morje in na morju ne bo nič drugače. Edino, kadar bo spal, s tem, da tudi spi vsako leto manj. Z Nino naju torej čaka precej dela, tudi če ne bo nobenega drugega dela kot govorjenje.
Seveda bo tudi drugo delo. Letos potrebujemo še večje pištole, očala, črve in ostalo opremo, ki nam je bila lansko leto še španska vas. Ne bomo šli sicer ropat banke, ampak vse to potrebujemo za na plažo. Črv je plavalni pripomoček, da ne bo kdo mislil, da smo spremenili dieto.
Lansko leto je bila dovolj mala pištola, s katero je Oskar brizgal po nedolžnih, mimoidočih žrtvah. Letos? »Oči, jaz bi največjo puško!« So bile njegove besede in zdaj jo ima. Jaz pa sem sebi za tolažbo vzel 4 male pištolice.
Zakaj 4 pištolice? Ali imam štiri roke? Ne, ampak mislim, da se bom na morju spremenil v hobotnico, da bom lahko prenašal vso zgoraj omenjeno opremo in še kaj. Zato, si lahko kupim štiri pištolice.
Tako bom lahko pošprical več ljudi, med tem ko bo Oskar lahko šprical do sosednjega otoka. Nina se verjetno zelo veseli vsega tega.
Prvič leto sem pomislil na kombi. Da bi lahko s sabo vzeli vse “malenkosti”, ki jih “potrebujemo”. Ja, tudi dinozavri gredo z nami, kajti družba otrok, pištole in ostalo ni dovolj. Morda pa sploh ne bomo šli, ker me skrbi, da nas ne bodo spustili čez mejo zaradi vsega tega orožja, ali morda neustreznih covid potrdil. Ampak to je že druga zgodba.
Že od vsega tega pisanja se mi zdi, da bom letos spet potreboval dopust po dopustu.
Leave a Reply