Blogerski zapisi očeta o očetovstvu

December kot mora biti!

Tudi lansko leto je Oskar pomagal krasiti smrečico, a vseeno še ni bilo čutiti tistega pravega decembrskega vzdušja. Letos je povsem drugače.


Lansko leto še nismo imeli svoje smrečice, samo lučke po stanovanju, zdaj pa smo tudi mi pripravljeni na dobre tri može, tako kot se zagre. Ok, Miklavž je že mimo in Oskar je bil nad njim tako očaran, da je eno uro stal na mrazu in čakal, da mu da “petko” in od njega prejme darilce.

Vrnimo se k smrečici.

Letos je Oskar prevzel pobudo pri okraševanju in prvič po dolgem času sem se počutil kot v kakšnem božičnem filmu. Manjkali so nam samo ustrezni puloverji in vse sorodstvo na kupu.

Že ves december ob vseh teh lučkah in možeh z dolgo sivo brado Oskar kar žari in pogosto se mi zdi, da mu bodo oči padle iz jamic.

Zaradi tega sem čisto navdušen in z veseljem mu razlagam, da bova Božičku napisala pismo, da mu bova pripravila piškote in mleko in morda še kaj.

Kar se tiče pisma, sem mu pisal že jaz, seveda precej pozno, zato nisem prepričan, da bo tiste igrače iz Kitajske poslal pravočasno. Če se zatakne, še vedno lahko Oskarju razložim, da so Božičkova darila zadržali na carini in da ni nič hudega, če pridejo februarja.

Ja, tudi jaz že nestrpno čakam darila, ker vem, da so kocke in da me čaka veliko sestavljanja. Kljub temu da vem, da paketov ne bo prinesel mož s sivo brado, temveč možakar mojih let, brez brade.

Veselim se tudi tega, da bom “prevzel” Oskarjevo pismo in lahko pojedel vse piškote in popil mleko.

Ko sem imel jaz 5 – 6 let in sem pisal možu s sivo brado (v tistih časih je bil bolj popularen Dedek Mraz), vem da tisti večer nisem mogel zaspati in sem taval po hiši, če se že kaj dogaja.

Če bo letos slučajno to počel Oskar in me zalotil s piškoti v ustih, mu bom razložil, da samo preverjam, da piškoti niso pokvarjeni in da bom kasneje nastavil druge.

Jaz sem torej pripravljen, pa vi?

Ho, ho, ho vesele praznike, čim manj materialnih daril in čim več pristnih odnosov, vam želim!

Previous

Kaj ti žival lahko naredi?

Next

Pogovor s štirideset mesečnikom ob babychinu

3 Comments

  1. Uri

    Ker sem se ravno te dni leta 1999 odselil iz Slovenije (vmes se sicer vrnil 2014-2016, vendar je bilo ravno za vzorec, kar se tice obicajev), me zanima kaksno je trenutno stanje glede Miklavza, Dedka Mraza, Bozicka in Treh kraljev?

    Na Finskem obstaja le Bozicek, ceprav sem na moje veliko presenecenje celo srecal ruskega Dedka Mraza (v tandemu z Bozickom) v Kuopiu (Finska verzija mini Planice), ki je priljubljen kraj ruskih turistov.

    V Urugvaju, kjer sem zdaj, pa tradicionalno darila nosijo predvsem Trije Kralji prvi teden januarja, medtem ko je Bozicek (podobno kot Halloween) komercialni uvoz iz ZDA, ki nosi darila le v nekaterih druzinah. Tako, da vecina otrok dobi darila od Treh Kraljev, nekateri pa tudi od Bozicka. V tem smislu vidim podobnost med Dedkom Mrazom in Bozickom v Sloveniji, ceprav vem, da je po starih tradicijah nosil darila Miklavz.

    • Na splošno gledano je tukaj precej usmerjeno k potrošnji, tako da pri veliko družinah otroci dobijo darila za Miklavža, Dedka Mraza in Božička. Za Miklavža je večinoma samo kakšno sadje ali malenkost, potem pa se starši odločajo za “glavno” darilo med DM in B. Seveda je čisto odvisno, kako starši podležejo tej potrošnji, ker so dejansko na vsakem koraku možnosti za nakup, akcije itn.

      • Uri

        Moram rect, da se tudi v 80tih spomin, da sem za Miklavza dobil kaksno sadje, ceprav smo bili striktno ateisticna druzina. Po osamosvojitvi (drugi letnik gimnazije) pa je mama uvedla bozicno vecerjo, kot druzinski praznik, medtem ko smo za novo leto sli vsak po svoje. Prej smo v osnovni soli imeli druzinsko vecerjo 31.12., darila okrog 19h, novoletni TV program, nazdravljanje ob polnoci, potem pa je sla mlajsa sestra spat, jaz sem gledal filme na TV, starsa sta sla pa ven.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Powered by WordPress & Theme by Anders Norén