Oskar je očitno kar srečen, glede na to, da zadnje čase pogosto ploska s svojimi malimi ročicami. Seveda sva ob tem srečna tudi midva in zato ploskamo skupaj. To počnemo v dnevni sobi na tleh, med hranjenjem, da hrana leti na vse strani in med previjanjem pokakane plenice. Srečni smo torej na vsakem koraku.

Očitno pa je Oskar že toliko zrasel, da že zna izraziti tudi svojo nesrečo. Le-ta se največkrat pojavi zjutraj, ko naj bi se sam igral v dnevni sobi, na igralni podlogi.

Ko ga poležiš na njegovo igralno ozemlje je prvo minuto še vse zanimivo. Potem pa se zave, da je tukaj že bil in da ni zabavno ležati sredi dnevne sobe. Njegov protest se izrazi z besedami: “mmmmm mmmmm mmm!” in verjemite mi, to ni nič dobrega.

Po navadi Nina iz njegove vedno bolj polne škatle igrač vzame kakšno manj priljubljeno igračo, da preveri kakšnega razpoloženja je dete. Če se z njo igra vsaj 3 minute, smo na dobri poti, da lahko midva z Nino v miru pojeva vsaj del zajtrka ali se vsaj približno oblečeva.

Najpogosteje se v teh obdobjih zgodi, da je igrača zanimiva do 55 sekund, zato je v tem kratkem času potrebno delovati precej hitro, kar je zame velik problem. Naredim lahko največ 5 dejanj:

  1. Ko mu dam igračo, se hitro zapodim za mizo.
  2. Naredim požirek kave.
  3. Zajamem veliko žlico kosmičev, da lahko v miru prežvekujem.
  4. Počasi začnem vstajati, kajti ni več veliko časa, ko se bo zaslišal dobro znani “mmmmm“.
  5. Ko je trenutno aktivna igrača že odletela izven Oskarjevega dosega, imam jaz že v roki novo!

Problem nastane, ko je igrača zanimiva manj kot 20 sekund. Še preden mu razložiš, da v roki držiš roza kravo, že začne svoj mmasti pohod!

V takem trenutku je potrebno izvleči asa iz rokava in mu ponuditi njegovo najljubšo igračo. Če imam srečo, lahko izvedem 55 sekundni manever, v nasprotnem primeru moram postati Oskarjev osebni zabavljač. Če sem dovolj uspešen, Oskar z dlanjo udari v dlan.