Pa kar preidimo od teorije k praksi.
Dva dni nazaj je Nina odšla na telovadbo. Po približno pol ure se mi je zdelo, da je v stanovanju neobičajen prepih. Pogledam proti vhodnim vratom in ugotovim, da so na stežaj odprta. Nina je očitno pozabila zakleniti in tudi zapreti vrata. Posledica tega je bila, da se je eden od najinih mačkov znašel v 6. nadstropju. To je nadstropje nižje od najinega doma.
Pet dni nazaj me je Nina prišla iskat v službo. Na poti domov sem ji razlagal, kaj sem v službi jedel za kosilo. Preden sta se na radiu odvrteli dve pesmi, me je vprašala kaj sem jedel za kosilo.
Zanimivo je tudi, ko greva skupaj v trgovino brez listka. Jaz se zataknem pri kosmičih. Razmišljam ali jih sploh potrebujeva in ali niso to tisti, ki jih jemljem ves čas. Nina pa nekje med zelenjavo in sadjem išče štruklje. Verjetno sva videti tako, kot da sva prvič v trgovini.
Pred kratkim se je tudi zgodilo, da nisva vedela, kam sva zvečer povabljena. Vedela sva, da morava nekam iti, ampak kam? Najprej sem mislil, da samo jaz ne vem. Previdno sem odprl temo in preko ovinkov poskusil izvedeti, kje bi se morala pojaviti. Prav vesel sem bil, ko me je Nina začudeno pogledala. Nekaj časa sva razpravljala, kaj bi lahko bilo v planu. Končno sva pogledala v koledar in ugotovila, da vabilo velja šele za naslednji teden.
Ko berete vse skupaj se morda zdi, da sva popolnoma raztresen in pozabljiv par. Večino časa pravzaprav funkcionirava čisto normalno. Ko sva zadnjič želela … nekaj sva želela, pa se ne spomnim več.
Leave a Reply