Vrtec gor, vrtec dol, vrtec noter, vrtec ven. To bi bila lahko himna naših malčkov. Ne, dejansko imam občutek, da bom kmalu otroka peljal v zaprt vrtec. Pa ne zato, ker bi bila nedelja, temveč zato, ker vsak dan sproti ne vem, ali je vrtec odprt ali ni.

Torek, 26. 01. 2021 – Oskar je šel prvič po več kot treh mesecih v vrtec.

Sreda, 27. 01. 2021 – Oskar je doma. Ok, tokrat ni kriv Janez, ampak je zbolel, Oskar, ne Janez, Janez je že dolgo bolan. Očitno je bil šok po tako dolgem času brez vrtca prevelik. Ali pa so imeli v torek neko divjo zabavo? Preveč soka, smokijev, klovnov? Verjetno nič od tega, ampak vseeno, priznam, sem bil kar žalosten, ker je bil otrok v vrtcu samo en dan.

A tukaj je nov teden! Medtem, ko berete te vrstice, je otrok že drug dan zapored v vrtcu. To pa je uspeh, sem kar malo ponosen. Na Oskarja, da ne joče, ker je treba v vrtec. Nase, ker ne jočem, ker sem po treh meseceih že drugo dopoldne zapored brez otroka. Na vlado, ki je tako plemenita, da Oskarju in ostalim malčkom pusti, da so že takooo dooolgo v vrtcu. No, v nekaterih občinah temu ni tako, a tja raje ne bom drezal.

Odpiranje vrtcev pa ni konec, to je šele začetek. Kdaj bodo zaživele ostale dejavnosti? Bodo šle stvari še na slabše, preden bodo šle na boljše? Tudi tja ne bom raje drezal.

Najbolje, da sploh nič ne drezam in uživam v momentu. Ta trenutek potrebujem samo še toplo kavo in prijazen objem soseda. Aja, to je prepovedano.