Kot sem omenil v eni od prejšnjih objav, ima Oskar rad muce, tiste, ki mijavkajo. Zato je bilo povsem logično, da se odpravimo na mačjo razstavo, ki je potekala v Ljubljani.

Že med vožnjo do Ljubljane se je od navdušenja slinil, no pa verjetno tudi zato, ker je pač dojenček. Ko smo prispeli, smo imeli še nekaj opravkov v središču mesta, zato je moral Oskar še malo počakati na kosmate in nekosmate prijatelje. Ta čas je izkoristil za pol urni dremež, da se bo potem lahko posvetil mucam.

Ko smo prispeli na Gospodarsko razstavišče, kjer je potekala dotična razstava, sem se že pripravil, da se bom moral prerekati, da Oskar ne potrebuje svoje vstopnice, a je bila skrb odveč. Blagajničarka je gotovo spoznala gorenjsko narečje in nam je brez obotavljanja prodala samo dve karti. Ob vstopu je vsak obiskovalec dobil še eno vrečko mačje hrane. Seveda sem malo potarnal, da imamo doma dve muci in zato smo dobili dve vrečki.

No, pa smo le prišli v svet muc. Oskar je že nadobudno iztegoval vrat iz vozička, zato ga je Nina vzela v naročje. Jaz sem potiskal voziček in se slinil ob pogledu na vse te muce. Morda se tole sliši nekoliko narobe, a kaj ko imam muce tako rad. Slinil se je tudi Oskar. Morda so se nam zato ostali obiskovalci tako pridno umikali, da smo lahko v miru gledali živali. Predvidevam, da je bil Oskar očaran nad tem živalskim vrtom, saj se ves čas razstave, torej slabo uro, ni nič pritoževal.

Ob koncu ogleda smo se ustavili še pri razstavljalcih in prodajalcih mačje hrane, da sem lahko v svoje roke nagrabil čim več brezplačne mačje hrane. Tako sta bila te razstave vesela tudi naša domača mačka, ki ju tam sploh ni bilo.

Zagotovo je bila tudi za Oskarja nepozabna izkušnja, ker je lahko spoznal vse od zelo kosmatih do obritih muc.