Tudi ko po rojstvu prerežejo popkovino, ostaneta mati in dete močno povezana. Pri materi se vonj novorojenčkove glavice, kože, telesnih izločkov in ostalih zadev takoj vtisne v možgane. Menda mati lahko z 90-odstotno gotovostjo prepozna svojega otroka v množici otrok. Tako bi lahko iz porodnišnice tudi v temi domov prinesla svojega.

Ne vem, ali sem sam sposoben razviti tak odnos. Glede na to, da je moj vonj precej omejen, bi morda vedel, da se je dete pokakalo. A če bi moral na podlagi vonjav ugotoviti, kateri otrok je moj, bi iz porodnišnice gotovo prinesel črnega otroka.

Ko otrok priveka na svet, je odnos mati – dete precej močan in očetje včasih postanejo ljubosumni, saj so postavljeni na stranski tir. O tem sem že nekajkrat pisal in glede na to, da se počasi bliža datum poroda, si lahko začnem pripravljati stranski tir. Nisem pa našel nobenega vira ali priročnika, kaj naj moški počnemo na tem tiru.

Odnos mati – dete se okrepi tudi z dojenjem. Že res, da imamo očetje veliko izkušenj s predelom telesa, kjer se odvija ta proces, a tudi tja nimamo več dostopa, vsaj za nekaj časa, saj ima dete že vnaprej potrjeno rezervacijo za več mesecev.

Vseeno obstaja upanje. Otrok v tem odnosu na začetku spušča samo nerazumljive zvoke in je po navadi dokaj grob do materinih prsi. V takih primerih se v odnos mati – dete lahko vrinemo tudi moški in z izbiro pravih besed in nežnostjo pokažemo, da smo tudi mi lahko uporaben element pri tem odnosu.