Zadnjič sem obujal spomine na svoja otroška leta. Danes pa je čas, da malo pokukam v prihodnost in pogledam s čim se bo zabaval moj otok.

Oba z ženo sva za to, da se otrok ne igra s stvarmi, ki imajo zaslon. To je seveda teorija, kako bo v praksi, bomo videli.

V ospredju bodo gotovo igrače, kjer se razvijajo predvsem motorične in miselne sposobnosti, kar bo tudi meni prišlo prav, da nadgradim svoje (ne)sposobnosti. Z otrokom se bova torej razvijala skupaj, kaj ni to imenitno?

Kot sem omenil že v enem od prejšnjih zapisov, bo igra odvisna tudi od tega, katerega spola bo otrok, a lego kocke ne uidejo v nobenem primeru.

Zaslonom se zagotovo ne bo dalo povsem izogniti. Živ žav mora biti. Ali to sploh še igra? Sodobne risanke mi niso všeč, zato bom otroka poskusil navdušiti nad risankami moje mladosti … Se mi zdi, da znajo bolj spodbujati otroško domišljijo.

Glede uporabe računalnika ne vem kako bo, morda se bova potem skupaj slinila po tipkovnici, trenutno je to samo moja domena.