Praznovanje novega leta je z novim družinskim članom posebno doživetje, če ti ga sploh uspe dočakati. A pojdimo lepo po vrsti.

Glede na to, da z Nino po navadi hodiva spat okoli 21:30, se nama je zdelo novoletno rajanje precej težka misija. V zadnjih dneh pred novim letom sva se odločila, da bomo prehod v novo leto praznovali kar doma, sami. Neomejene količine alkohola in biftka ter otrok, ki za nočni spanec potrebuje mir, ne gredo dobro skupaj. Vljudno sva zato zavrnila vsa vabila od prijateljev in se pripravila na našo, očitno najkrajšo noč v letu.
Oskar še ne pozna dedka mraza in ostalih sivobradih mož, zato je šel brez težav spat ob svoji uri, okoli 19h. Z Nino sva si kmalu potem odprla penino, pripravila pokovko in začela z gledanjem filma Žrelo. Po dveh kozarcih penine torej okoli 21h sva se odločila, da se umijeva za spanje, potem pa bova videla, kako naprej.
Oči so po napornem letu postajale vedno težje in ob 22:20 sva se odločila, da greva pogledat, kako je videti najina spalnica na silvesterski večer. Tam sva tudi ostala.
Čez nekaj časa sem zaslišal, da zunaj nekaj ropoče, a se nisem dal kaj dosti motiti in sem se še naprej slinil po vzglavniku.
Velika prednost takšnega preživljanja novega leta je, da si naslednji dan poln elana in smo se že pred 10. uro zjutraj odpravili na Šmarjetno goro, kjer smo bili presenetljivo skoraj edini pohodniki.