Blogerski zapisi očeta o očetovstvu

Kako otroka pripraviti na zobozdravnika?

Ni tako težko, kot se morda zdi. S pomočjo spodnjih metod lahko otrokov obisk pri zobozdravniku postane njegova najljubša stvar. In potem svizec zavije čokolado v folijo.

1. Metoda – stranski učinki ob izpustitvi obiska

Otroku lahko na prijazen in miren način razložimo, da je k zobozdravniku pač treba hoditi, če želimo obdržati svoje zobe. OK, ta metoda večinoma deluje šele takrat, ko druge že odpovedo. Čeprav ko pride do te faze, je prijazen in miren pogovor z otrokom že misija nemogoče.

2. Metoda – nagrada za dobro opravljeno delo

Če boš pri zobozdravniku priden, boš dobil čokolado. Klasičen primer podkupovanja. Otroku obljubimo nagrado, v primeru, da ne bo ugriznil zobozdravnika in zganjal ostalih nevšečnosti pri pregledu. Seveda se tovrstno nagrajevanje hitro preseli tudi na ostale življenjske situacije: če boš ubogal / se lepo igral / naredil nalogo / … boš dobil čokolado. To pripelje do tega, da bo otrok pojedel veliko čokolade in bo moral zato verjetno pogosteje hoditi k zobozdravniku. Začaran čokoladni krog.

3. Metoda – zabava za celo družino

Zobozdravnik in zabava za celo družino? To nekako ne gre skupaj, ampak je v nekaterih primerih vseeno izvedljivo. Veliko je seveda odvisno tudi od zdravniškega osebja, če podpira to zadevo.

Najprej zobozdravnik preveri zobe od enega starša. Pri tem je seveda pomembno, da starš otroku pokaže, kako je pregled zabaven. Nato je na vrsti še pomirjen otrok, saj je videl, da gre za povsem neboleče početje. Pri tej metodi verjetno zdravnik staršu ne bo dajal injekcije ali opravljal bolečih postopkov, tudi če bi bilo treba.

4. Metoda – zobozdravstveni izlet

Četrta metoda gre z roko v roki s tretjo metodo. Otroku rečeš, da gremo na zobozdravstveni izlet, kjer bomo prijetno poklepetali s prijazno gospo / gospodom, ki nam bo spotoma pogledal / a še zobe in nam pokazal/ a, kakšne pripomočke uporablja pri svojem delu.

Tudi mi smo včeraj uporabili tretjo in četrto metodo. S tem, da smo nekoliko prilagodili zadeve.

Ko sem šel po Oskarja v vrtec, sem uporabil četrto metodo. Spotoma sem pobral še Nino, ko pa smo prišli v ordinacijo, smo uporabili tretjo metodo. S to razliko, da je šel prvi na stol Oskar, da je on lahko meni pokazal, da zobozdravstveni pogled ni nič takšnega. Ker je pridno sodeloval in ni nikogar ugriznil, je sledila druga metoda. Le-ta je bila povsem nepričakovana, saj je zobozdravnica Oskarju rekla, da si lahko sam izbere eno izmed “nagrad”, ki jih ima v škatli. Izbral si je moder avtomobilček.

Bil sem čisto na trnih, ali bom jaz tudi kaj dobil, zato sem se židane volje usedel na mučilni stol. Mislim, zobozdravstveni stol.

Pregled sem preživel. Drugače danes ne bi pisal teh vrstic. Nagrade pa vseeno nisem dobil. Morda pa je nagrada to, da moram priti na še en pregled?

Previous

Oči, kaj so to tamponi?

Next

Kako otroka navdušiti za interesne dejavnosti?

6 Comments

  1. Uri

    Mi smo ubrali sistem, po katerem otroku razlozis, da gre pac za preventivni pregled. Se pravi zobar bo pogledal situacijo, dal kaksen nasvet ali komentar glede umivanja in stvar je zakljucena. Ce si redno umivas zobe in hodis na preglede je verjetnost za komplikacije precej majhna. Na Netflixu smo videli francosko animirano serijo Simon, kjer v eni epizodi obiscejo zobarja in moram rect, da je oba fanta ravno ta risanka najbolj pripravila na obisk.

    • Nekje sem zasledil, da je najbolje otroka peljati k zobozdravniku, ko je vse ok. Če ga pelješ takrat, ko pridejo na vrsto svedri in ostala mehanizacija je seveda že prepozno in otrok bo začel avtomatično povezovati zobozdravnika in strah. Hvala za idejo glede serije, bomo pogledali. 🙂

  2. Uri

    P.S. Glede umivanja sem se pri tabornikih navadil umivat zobe zjutraj pred zajtrkom in zvecer po vecerji. Dolga leta mi ni bilo jasna logika umivanja pred zajtrkom, dokler nisem kaksna 4 leta nazaj vprasal mladega zobarja (v Sloveniji) kako je s tem. Razlozil mi je, da zjutraj umijemo zobe iz dveh razlogov. Prvic odplaknemo umazanijo, ki se nabere oz. izloci iz odrocnih predelov (ki jih ne dosezemo s scetko) med spanjem. Drugic pa zobna pasta pusti na zobeh glazuro, ki potem cez dan pomaga hrani, da lazje spolzi po zobeh in se ne zatika oz. lepi nanje.

    Na splosno pa mi je se povedal, da so raziskave pokazale, da je pomembneje kako temeljito si umijemo zobe, kot pa kako pogosto. Vecina naj bi si jih umivala prevec povrsinsko, tako da 3x dnevno na hitro ni nic bolje, kot pa enkrat dnevno res temeljito (vkljucno z zobno nitko). Kar se kariesa tice naj bi ena raziskava pokazala, da je dovolj enkrat na 48ur temeljito umit zobe. Pri odraslih pa enkrat letno ciscenje zobnega kamna. Slednje opravi ustni higienik/tehnik (ne spomnim se vec tocnega izraza), ki te po potrebi napoti k zobarju. Tako da, ce lepo skrbis zase in redno hodis na te preglede, zobarja dejansko niti ne potrebujes. Star sem 45, imam nekaj plomb in zaenkrat vse svoje zobe.

    • Seveda je najbolje vprašati nekoga iz stroke. Prav tako glede tega, katera zobna pasta je primerna. Za odrasle naj bi menda imela 1400 ppm fluorida, za otroke pa 1000 ppm florida. Kaj pa nam prodajajo v oglasih, je pa čisto druga zgodba. Glede kvalitete čiščenja se pa povsem strinjam in čestitke za zdrave zobe. 🙂

      • Uri

        Za otroke do dveh let je pasta brez fluora. Potem pa vem da so otroške in splošne, vendar nisem gledal tako podrobno. Vsekakor pa je bolje katerakoli pasta, kot pa nobena.
        Zobar mi je tudi omenil, da je pomembno, da ne splahujemo preveč ust po umivanju (1x ali 2x), ker speremo tisto glazuro in skrajšamo čas učinkovitosti.

  3. @Uri

    Ravno na prvem pregledu je pedontologinja razlagala, da so najnovejše smernice priporočajo ščetkanje s flouridno zobno pasto (1000ppm) od trenutka ko prvi zob prileze na plano.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Powered by WordPress & Theme by Anders Norén