Jezni očka piše

Na tej strani lahko prebirate epizode, ki niso povezane z otroškim svetom, so pa še kako povezana s fotrovim. Opisoval bom dogodke, ki mi dvignejo pritisk, zato upam, da bo teh objav čim manj.

Epizoda 6

Kaj je največji problem življenja v bloku? Soseda, ki nad vami vsak dan ropoče s svojimi cokli? Kakšen drug sosed, ki ob 5:30 začne sestavljati omaro? Da tudi to so veliki problemi, a verjetno je največji omejeno število parkirni mest.

Zlasti starši majhnih otrok vemo, kako naporno je, ko zunaj dežuje, prostega mesta pa nikjer. Zato se je treba znajti po svoje. A vseeno nimamo vsak dan te smole, kar se tiče prostih mest in slabega vremena. Kaj pa invalidi?

Pri našem bloku sta za njih rezervirani dve parkirni mesti in tukaj se začne šesta epizoda. Verjetno že veste, v katerem grmu tiči zajec. Pri nas se skoraj vsak večer najdeta dva kretena, ki tega parkirnega mesta ne potrebujeta, pa ga vseeno uporabljata. Že res, da bi lahko od koga, ki namerno zasede mesto za invalide pristopil in ga prosil, da vozilo umakne, a se mi to početje zdi nesmiselno. Če je že nekdo tako primitiven, da pusti avto na mestu za invalide, potem ga verjetno moj komentar ne bo preveč zanimal, tvegam lahko še kakšen fizični obračun.

Skratka, ker me to početje neznansko moti, sem nekatera vozila fotografiral in slike z opisom poslal na mestni inšpektorat, ki ureja te zadeve. Odgovor sem prejel zelo hitro, kar je pohvalno, to pa je tudi edina pohvala. Prejel sem namreč precej suhoparen odgovor: “na omenjenem območju bomo poostrili nadzor in ukrepali po veljavni zakonodaji“. To je vse.

Po treh tednih se seveda še ni nič zgodilo. Poslal sem še eno pritožbo na ustrezen inšpektorat, tokrat nisem dobil nobenega odgovora. Lastniki vozil tako še vedno brezvestno parkirajo na mestih, ki so namenjena samo invalidom.

Epizoda 5

Z Nino sva v soboto, 04. 02. 2017 praznovala najino obletnico zveze. Odločila sva se, da se malo pozabava, zato sva skočila v Tuš Planet Kranj. Z bančno kartico sem plačal 1h bovlinga, ko opazim, da mi je blagajničarka 2x trgala znesek iz kartice, vendar mi ni nič povedala. Kasneje sem jo sam obvestil (na podlagi SMS obvestila banke), kaj se je zgodilo. Rekla ni nič!

Ko sem čez nekaj časa prišel do blagajne, ker je prišlo do napake na stezi, sem gospodično še enkrat vprašal, kako bomo uredili dvojno bremenitev kartice. Vzela je samo moje ime in telefonsko in dejala, da me bo v ponedeljek nekdo poklical glede tega.

Minil je ponedeljek, torek, praznična sreda (8. februar) in četrtek. O kakšnem klicu pa ne duha, ne sluha. Na spletni strani sem poskušal poiskati kakšen e-mail naslov, kamor bi poslal svojo pritožbo. Tuš očitno nima težav s pritožbami, zato takega elektronskega naslova seveda nimajo. Tudi kakšen drug elektronski naslov jim je španska vas, tako sem jim pritožbo in poizvedbo glede vračila denarja poslal kar na splošni e-mail naslov info@.

Čez nekaj dni me je res poklical predstavnik Tuš Planeta Kranj. Povedati sem mu moral celotno zgodbo, ker se menda blagajničarka ni več ničesar spominjala. Rekel mi je, da bo vračilo denarja izvedeno v nekaj dneh.

Od klica je minilo že več kot 14 dni, preveč plačanega denarja še vedno nisem prejel!

Epizoda 4

Tudi sledeča objava je vezana na moje ”najljubše” leasing podjetje. Januarja sem moral podaljšati zavarovanje vozila. Zato bi moral na VBS poslati kopijo prometnega dovoljenja in zavarovalne police, a sem pozabil, priznam. V nabiralniku me je zato pričakalo grozeče pismo, da v primeru, če ne pošljem zahtevanih dokumentov, me čaka strošek, ki znaša nekaj preko 30 €.

Brez, da bi me vljudno vprašali, ali sem morda pozabil poslati kopije, ali če pošiljka ni prispela, so me takoj napadli z opozorilom o dodatnih stroških! Ustrezno dokumentacijo sem seveda takoj naslednji dan poslal po elektronski pošti.

Kmalu me je referentka opozorila, da imam neustrezno zavarovanje. Želela je, da čim prej uredim novo zavarovanje in jim pošljem nove kopije dokumentov.

Stvar je v tem, da imam že od začetka ustrezno zavarovanje, samo referentka iz police tega ni znala razbrati.

Epizoda 3

VBS leasing je podjetje, kjer imam sklenjen leasing za avto. Okoli 15. v mesecu vedno prejemem položnico za plačilo obroka. Novembra se je zgodilo, da je 18. še vedno nisem prejel. V izogib morebitnim zamudnim obrestim in ostalim nevšečnostim sem jim poslal e-sporočilo, da se je položnica očitno izgubila in da naj mi pošljejo novo.

22. novembra še vedno nisem dobil položnice, niti mi niso odgovorili na mail, zato sem jim ga ponovno poslal.

Na začetku decembra sem dobil od VBS leasinga pošto, da so mi zaračunali zamudne obresti, ker nisem plačal zadnjega obroka!? Ponovno sem jim poslal e-sporočilo…

15. decembra sem dobil položnico za pretekli in tekoči mesec in zraven zamudne obresti. Poslal sem še eno e-sporočilo, tokrat na več e-poštnih naslovov podjetja z razlago, da bom plačal vse, razen zamudnih obresti, ki niso nastale po moji krivdi. Končno sem dobil odgovor po e-pošti, da mi ni treba plačati zamudnih obresti.

Čez dva dni sem prejel še navadno pošto, da so stroške zamudnih obresti brisali iz mojega leasing računa.

Nauk: Tudi, če želiš biti pošten in opozoriš podjetje, da bi rad plačal svoje dolgove, zanje nisi vreden niti toliko, da bi ti odgovorili.

Epizoda 2

Od stečajnega upravitelja, ki ve moje osebne podatke, naslov, številko sodnega primera in tudi moj status v podjetju, ki je predmet stečaja, a vseeno dobim priporočeno pismo s sledečo vsebino (vključno z napako):

” … vas pozivamo, da javite svoje podatke na meil: … ” 

Morda se vam ne zdi nič čudnega, ampak nikjer v dopisu ne piše, kakšne podatke od mene hoče. Glede na zgoraj omenjene podatke, mi ni jasno, kaj od mene sploh hoče.

Stečajni upravitelj naj bi bil visoko izobražena oseba z vsaj nekaj mesečnimi izkušnjami, a vseeno ni sposoben napisati, kaj želi.

Na koncu dopisa, pa je kot češnjica na torti še naslednja izjava:

“Zahtevek obravnavajte kot nujen, saj moramo v skladu z določili ZFPPIPP oddati ustrezno dokumentacijo.”

Epizoda 1 

Kje drugje kot na Pošti Slovenije. Želel sem podaljšati preusmeritev pošte iz stalnega na začasni naslov. Lansko leto sva se z ženo oba oglasila na pošti, da so preverili najine dokumente, da sva podpisala izjave itn. Danes sem prejel obvestilo, da je danes poteklo pooblastilo za preusmeritev in da ga moram podaljšati. Pustimo ob strani dejstvo, da so me obvestili šele na dan poteka le-tega obvestila.

Pridem torej na pošto, kjer me čaka dolga vrsta, kar niti ni presenetljivo, glede na to, da je hitrost uslužbenk primerljiva s tistimi na blagajnah v Mercatorju. Končno pridem na vrsto, tam pa šok. Na podaljšanje pooblastila morava priti oba z ženo, lahko pa predložim kopijo njenega dokumenta in njeno pooblastilo. Po petnajstih minutah čakanja torej izvem, da sem prišel zaman. Najbolj pomembno je seveda to, da na obvestilu o poteku pooblastila ni pisalo, da se morava zglasiti oba, oziroma, da potrebujem pooblastilo od žene.