Ja, staramo se in tudi naši otroci so vsako leto eno leto starejši. Logično, seveda, ampak meni se zdi, da se vsako leto postaram za več kot eno leto.


V enem letu se namreč zgodi toliko stvari, ko imaš ob sebi otroka, da duša in telo težko prenašata vse to breme. Dobesedno. Otrok je vsako leto težji in moje telo ni narejeno za redno prenašanje te teže. Seveda Oskar vse pogosteje želi obuditi status dojenčka in ga moram prenašati po stanovanju kot pred skoraj štirimi leti.

Tudi moj um je starejši, torej sem bolj moder? Morda, a mislim, da se Oskarjev um razvija hitreje kot moj in zato me večkrat užene v kozji rog. Zapomni si namreč stvari, ki sva se jih pogovarjala ne vem kdaj, zato moram paziti, da mu ne obljubljam gradov v oblakih.

Mislil sem, da ko bo Oskar star štiri leta, da mu bom lahko sestavljal umetnije iz lego kock, a v bistvu vse že sestavlja sam. Dobro, da imam kmalu rojstni dan in si bom lahko kupil svoje lego kocke!

Oskar ni ravno ljubitelj čokolade, a ko se v temnem kotu slaščičarne mastim z indijančkom, pride od ne vem kod in začne napadati mojo sladko razvado.

A vseeno lahko ponosno napišem, da lahko zdaj končno v miru popijem toplo kavo. Ok, ne v miru, je pa topla.

Kot se za otroški rojstni dan spodobi, smo ga praznovali tri dni, zaradi trenutnih razmer v krogu družine in imeli smo tri torte. Oskar jih je seveda jedel bolj malo, zato pa jaz že peti dan zapored s sladkorjem razvajam svojo dušo in telo.