Sam imam na to igro čudovite spomine, saj smo se vedno igrali skupaj z dekleti. A tokrat je drugače, ker moram sina naučiti, kako postati zdravnik. Oziroma bo očitno kar on mene.

Nina je našla svojo staro zdravniško torbo. Otroško, da ne bo pomote. Notri je vsa potrebna zdravniška oprema za osnovno zdravstveno nego. Polovico stvari sploh ne znam poimenovati, zagotovo pa vem, da notri ni nobenih zaščitnih mask ali rokavic. Pa je splaval po vodi milijonski posel z državo.

Torej, Oskar je določil, da bom jaz zdravnik on pa bo samo asistent. Fino, torej moram jaz vso odgovornost prevzeti nase. In kdo so pacienti?

Panda, ki ima polno glavo klopov, kužek, ki ga vse boli in ima polno glavo klopov in muca, ki ima probleme s klopi. Očitno je nastopila sezonoa klopov.

Kako poteka zdravljenje?

Oskar: “Doktor najprej je potrebno narediti luknje, da lahko potegnemo iz glave klope.”

Jaz: “Ampak kolega asistent, nimamo ustreznega orodja, kako pa bomo naredili luknje?“

Oskar: “Grem iskat svoj gusarski meč, s tem bo šlo.”

Oskar je prinesel gusarsko sabljo, dvigalo in tlačilko za balone. Tole bo še zabavno.

Oskar: “Doktor, vi z mečem naredite luknje v glavi, jaz pa bom s tole tlačilko izsesal ven klope.“

Mislim, da bi Oskar moral biti zdravnik, ko ima takšne ideje. Kje jih pobira? Od mene zagotovo ne.

Ko sva pozdravila vse bolnike in je bila čakalnica prazna, je Oskar predlagal, da še jaz postanem pacient. Seveda, zakaj pa ne, lepo bom ležal na kavču, Oskar pa me bo pozdravil.

Sledili so številni testi: tolčenje s kladivcem po kolenu, goltanje neresničnih tablet, poslušanje srca, delanje luknjic s škarjicami, povijanje boleče roke. Skratka povsem sem zdrav.

A vseeno mi je doktor, oziroma asistent predlagal počitek, tako da bom raje zaključil s tem pisanjem.