Ali sem otroka uspel navdušil za interesno dejavnost?

Nadaljujmo, kjer smo končali prejšnji teden. Sem otroka uspel navdušiti za interesno dejavnost, v tem primeru plavanje? Ali sem se zastonj trudil z nakupom kopalk? Solz je bilo kar precej.

A pojdimo lepo po vrsti.

Na dan D sem Oskarja že zjutraj, ko se je zbudil, pripravil na to, kako bo potekal dan:

1. Ko te pridem iskat v vrtec, greva najprej na malico, da boš potem lahko plaval.
2. Potem se odpeljeva na bazen, kjer te pripraviva za plavanje.
3. Po plavanju greva domov.

Nič posebnega torej, a jaz sem bil vseeno povsem na trnih, kako bo vse skupaj potekalo.

Zataknilo se je že pri prvi točki, saj Oskar ni želel kaj dosti hrane. Lepo sem mu razložil, da je dobro uro pred plavanjem fino, če nahrani svoje telo, da bo lahko bolje plaval. Seveda ga nisem silil preveč, zato je ostalo več hrane zame. Nisem se pritoževal.

Prišla sva na bazen, kjer smo se zbrali vsi starši in otroci, ki smo začeli s plavalnim tečajem. Bilo nas je veliko, veliko pa je imel tudi Oskar vprašanj:

Oči, kaj delajo tukaj vsi ti ljudje?
Oči, zakaj ima ta punca kapo?
Oči, a greš ti tudi plavat?

To so smo tri izmed oseminštiridesetih vprašanj.

Na voljo smo imeli dve garderobi. Z Oskarjem sva se preoblekla v drugi, kar se je kasneje izkazalo za napačno odločitev.

Ko so bili otroci v kopalni opremi, smo starši lahko počakali na drugi strani kompleksa in prek stekla opazovali, kako naši otroci racajo proti bazenu. Ves čas sem nemirno opazoval, ali je Oskar sploh zraven, ali me že čaka v garderobi, odločen, da on ne bo plaval. K sreči je bil čisto za stvar, torej za plavanje.

Imel sem uro časa zase. Kaj pa zdaj? Ne res, kaj naj počnem ob vsej tej svobodi? Šel sem očistit avto.

Plavalna ura se je zaključila, in ko sem prišel na bazen, je bila večina staršev že tam. Oskarja sem počakal v najini garderobi. Otroci so počasi prihajali, Oskarja pa nikjer. Nekako se mi je zdelo, da se bo zgodilo kaj takšnega.

Odšel sem v drugo garderobo in tam med gručo otrok poskušal prepoznati, če je kateri od njih moj. Seveda to ni bilo tako enostavno, saj je imela večina otrok na glavi brisačo, oči so imeli vsi rdeče, da o zgubani koži niti ne govorim. Moral sem biti previden, da ne bom odpeljal kakšne punčke. To bi bilo lahko sila neprijetno.

Na koncu sem le našel Oskarja, ki je bil že na robu joka. Seveda sem se najprej zbal, da ne mara plavanja ali da se mu je zgodilo kaj neprijetnega, a edina težava je bila to, da ga nisem takoj počakal v pravi, pravzaprav napačni garderobi. Razložil sem mu, da ga bom naslednjič poskušal počakati v pravi garderobi, zato je bilo hitro vse v najlepšem redu.

Potem pa sem mu zastavil ključno vprašanje, od katerega je morda odvisna njegova plavalna kariera: “Oskar, a si se imel fino, a boš naslednji teden spet prišel?

Pogledal me je z rdečimi očmi in rekel: “Ja.

Ali mi je otroka uspelo navdušiti za interesno dejavnost? Očitno, da.

2 razmišljanji o “Ali sem otroka uspel navdušil za interesno dejavnost?

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s