Glede na vreme se mi zdi, da je primeren trenutek, da spet malo filozofiram. Nalijte si čiste kave, čaja ali vina in uživajte v branju tokratne objave. Tudi, če vam objava ne bo všeč, boste pa uživali vsaj v dobri pijači.

Kako ustaviti otroka? Se mi zdi, da je do začetka pubertete to nemogoče. Do takrat so otroci super aktivni, ali pa super zainteresirani za vse. To drži tudi pri Oskarju.

Velikokrat mi postavi vprašanje in preden sploh sprocesiram, kaj je želel od mene, mi že postavi drugo vprašanje, medtem že snuje četrtega in petega. Hrček v moji glavi popolnoma pregori, saj sploh ne vem, ali naj mu najprej odgovorim na prvo vprašanje, samo na zadnje ali kar na vse. Kaj je sploh bilo prvo vprašanje?
Energijska bomba.
Jasno mi je, da imajo otroci v malem telesu velikanski vir energije. Včasih so kot reaktorji, ki se nikoli ne ustavijo. Kako bi Oskarju lahko odvzel 15 % energije in jo dal sebi?
Berite dalje in predstavil vam bom delno rešitev na vprašanje iz naslova.
Risanke.
Ko prižgem risanke, se Oskar (v večini primerov) umiri. Jaz pa se usedem zraven njega in berem knjigo. Sicer ne dobim ravno 15 % energije, ampak vsaj malo se odpočijem.
Kako risanke vplivajo na otrokov razvoj? Menda ne prav dobro. Sam sem v otroštvu pregledal precej risank in sem zdaj kar malo čuden. Čeprav morda za to niso krive (samo) risanke.
Oskarja torej lahko ustavim z risankami, a to ni najbolj zdrava rešitev.
Igranje z otrokom.
To bi v teoriji lahko šlo. Z Oskarjam se v večini primerov igrava v njegovi sobi. Na moje veselje sestavljava kocke. Vedno ga vprašam, kaj želi, da sestaviva. Recimo, da se odloči za garažo, a preden postavim temelje, se že premisli in začneva delati hišo, grad, zabaviščni park, aaaa. Pravzaprav ne začneva “delati”, ampak “delam”, karkoli si zamisli Oskar (tole na sliki je redko tihožitje).
Torej se v tem primeru umirim samo jaz, ko pridno sestavljam kocke, otrok pa medtem dela povsem druge stvari.
Kako ustaviti otroka? Ne vem.