Starši se radi pohvalimo, kako so naši otroci pametni. Tokrat se bom tudi jaz, saj je moj sin odkril novo matematično formulo.

Seveda sem ponosen, ko Oskar lepo prešteje od 1 do 10, a zadnje čase ne gre vse tako enostavno. Ko šteje kakšne predmete, tretjega zelo rad namerno izpusti in nadaljuje s četrtim, petim itn.

Potem pa se na koncu vrne na tretjega. Torej gre za nekakšno Oskarjevo zaporedje 1, 2, 4, 5 … 9, 10, 3. Da pa ne bo vse tako preprosto, včasih izključi tudi številko 7 ali 6 in potem se le-ta doda na konec poštevanke.

Ko Oskarja vprašam, zakaj je tako, se pogosto zgodi še nekaj neverjetnega. Kljub temu, da zna povsem lepo povedati stvari po slovensko, takrat ko ga vprašam te stvari, začne govoriti v meni nerazumljivem jeziku. Sliši se kot nekakšna mešanica madžarske hebrejščine. Torej povsem ne razumljivo, a zdi se, kot da Oskar ve, kaj govori.

Morda si zdaj predstavljate, da ga med tem početjem trese in da obrača oči, a ne, ni ga obsedel demon, ali kaj podobnega.

Očitno mi svoje formule oziroma zaporedja ne zna razložiti drugače kot v madžarski hebrejščini.

Zadnjič sem iskal po internetu, če kakšen matematični inštitut išče pripravnike mlajše od štirih let. Nisem ga našel.

Resno me skrbi. Če je otrok že pri treh letih tako napreden, kako se bom pogovarjal z njim, ko bo star štiri leta?

Tolaži me to, da za enkrat poznam več avtomobilskih znamk in da znam iz kock sestaviti višjo hišo. Čeprav, slednje verjetno lahko naredim samo zato, ker sem višji. Ostanejo mi torej samo avtomobili.

Ko smo ravno pri avtomobilih in pri hvaljenju lastnih otrok. Oskar me je podučil, da ima naš Ford zelo močan motor. To mi je rekel med vožnjo, zato sem kar avtomatično bolj pohodil plin in s tem potrdil sinovo tezo. Seveda si očka želi še več moči pod motornim pokrovom, a tudi to je dovolj, pomembno je, da matematični genij uživa v vožnji.

P. s. Kupim madžarsko-hebrejski-slovenski slovar.