Popotovanje od doma do vrtca

Dokler smo živeli v Kranju, je bil vrtec na dosegu roke in noge. Jutranjemu obredu spremljanja otroka v vrtec sem se lepo izognil, a po selitvi na vas je vse drugače.

Ker se Oskar z ostalimi otroki v skupini zelo dobro razume, sva se z Nino odločila, da bo še vedno hodil v isti vrtec, s to razliko, da ga bom zdaj jaz vozil z avtom. Morda se to zdi nekoliko neracionalna odločitev, da Oskar obiskuje vrtec dve občini stran od kraja bivanja, a iz časovnega vidika temu ni tako.

Ko smo živeli v Kranju, je Oskar med hojo do vrtca našel tisoč in eno stvar, ki ga je zanimala, zato je kljub bližini trajalo vsaj 15 minut, da je bil otrok predan v oskrbo.

Tudi zdaj traja pot do vrtca 15 minut. Ok, to je laž. Glede na to, da popravljajo vse možne ceste na poti do vrtca, pot traja “nekoliko” dlje. K sreči se voziva z avtom, tako da Oskar čvrsto privezan opazuje gradbeno mehanizacijo. V nasprotnem primeru bi namreč opazovanje strojev izgledalo tako kot prikazuje slika, v tem primeru do vrtca ne bi prišla nikoli.

Vseeno pa neizmerno uživam v tem, da otroka zjutraj vozim v vrtec. Poglejmo glavne prednosti.

1. Testiranje odpornosti vozila. Ker imamo avto parkiran v ozki garaži, se vsako jutro tresem, ali bo otrok med odpiranjem vrat slednje oskrunil. Glavna prednost te situacije je, da mi adrenalin preplavi telo in ne potrebujem dodatne kave.

2. Lahko prepevam in nihče me ne more ustaviti. Ravno danes si je Oskar zaželel, da skupaj zapojeva Čuk se je oženil. Cvilila sva v avtu, kot da sva sama na svetu in to ne enkrat, šestkrat!

3. Dirkaški užitki. Oskar me redno spodbuja, da dirkava. Seveda se ne morem upreti in malo bolj pohodim pedal za plin. Vmes včasih še potrobiva za dodaten užitek. Seveda tukaj velja opomba, da vse poteka znotraj cestnih omejitev in da trobiva samo z namenom, da preženeva kakšno srno.

4. Ko smo ravno pri srnah. Ker zdaj živimo na vasi, se med vožnjo na bližnjem polju pogosto pojavi kakšna srna ali druga divjad. Oskar seveda neizmerno uživa in tudi jaz uživam, ker on uživa.

5. Najbolj pomembno prednost pa sem prihranil za konec. In to je druženje. Pa ne s srnami. Pač pa ni lepšega kot začeti dan s svojim sinom.

Dodatna prednost. Ker je ura precej zgodnja, ko se odpraviva na pot, je otrok dobro razpoložen in vesel. Me zanima, če bi ta objava nastala, če bi se otrok vsako jutro pritoževal.

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s