Ideja za izlet: Polhov doživljajski park

Večno vprašanje v petek zvečer: kam jutri na izlet? Ker se je obetalo lepo vreme, je možnosti precej veliko in ker sva bila z Nino pustolovskega duha, sva se odločila, da gremo nekam, kjer še nismo bili.

In smo šli. No ne tako hitro. V vročini se voziti neznano kam ni ravno recept za uspeh, vseeno sva iskali nekakšno doživetje. Po nekaj minutnemu tavanju po Googlu sva z Nino našla Polhov doživljajski park.

V opisu piše, da za pot skozi doživljajski park potrebuješ 15 minut. Če zraven opravljaš dodeljene naloge pa 45 minut. Glede na to, da se Oskar zapiči v vsako malenkost, sem bil prepričan, da nas čaka vsaj ura in pol pustolovščine. In smo šli.

Navigacija mi je svetovala tri poti do cilja. Izbral sem najbolj zavito, saj smo se odpravljali v doživljajski park, zato naj bo še pot do tja doživetje.

No, Oskarju se pot očitno ni zdela prav zanimiva, saj je po 10 minutah vožnje zaspal. Nina prav tako.
Prav, se bom pa sam zabaval med ovinki v neznanih vaseh. Sicer, če ne bi imel navigacije, se ne bi toliko zabaval po dotičnih vaseh.

In smo prišli. Pred začetkom parka plačaš vstopnino, zraven pa dobiš še knjižico z zemljevidom parka in nalogami, ki jih moraš opraviti. V knjižici so tudi nalepke, križanke, uganke, zanimivosti, skratka nekaj za vse člane družine.

Seveda vsak udeleženec plača vstopnino in dobi svojo knjižico, a tukaj se je prebudila moja Gorenjska duša. Prodajalki vstopnic sem rekel, da si bova midva z Nino delila eno knjigo, eno bo pa imel Oskar. Verjetno je gospodična ošvrknila našo registrsko tablico in videla, da se na ta vroč dan nima smisla prerekati.

Z dvema knjižicama smo torej vstopili v park. Na vsaki drugi ali tretji kontrolni točki lahko v svojo knjižico pritisneš štampiljko, vmes opazuješ iz lesa izrezljane živali, med tem pa ti eden od staršev bere zgodbe, uganke in naloge, ki te čakajo.

Naj omenim še, da celotna pot v doživljajskem parku poteka po gozdu in v senci. Na koncu poti se senca sicer konča, a verjetno se lahko vrneš po isti poti. Mi smo se namazali s sončno kremo in se po cesti vrnili na začetek doživljajskega parka.

Koliko časa smo porabili za celotno dogodivščino? Eno uro in 45 minut. Bilo je sila zabavno in zagotovo gremo letos še enkrat.

Domov smo se vrnili po hitrejši, manj zaviti poti, saj smo bili že »malce« lačni, zato smo raje pohiteli, svoji prehranjevali dogodivščini naproti.

Obisk vsekakor priporočam, namerno vam nisem razkril, kaj vse smo videli, da si boste šli ogledat sami. Če želite izvedeti kaj še kaj o Polhovem doživljajskem parku, si preberite na njihovi uradni strani.

Pozor, objava ni sponzorirana.

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s