… sem se pogosto spraševal, preden sem postal starš. Kako starši razumejo svojega malčka, ki čeblja nerazumljive besede? Ko je Oskar prišel na svet, pa se mi je zgodilo razodetje.
No, ne čisto takoj. Dokler je bil dojenček in je samo jokal, seveda nisem vedel, kaj hoče. Včasih mi je z vonjem, ki je prihajal iz plenice sporočal, da ga je treba previti. Včasih sem pomislil, da je lačen in sem ga nahranil, drugič pa sem spuščal glasove vseh živali, ki jih poznam in šele na koncu ugotovili, da želi, da oponašam alpsko kozo.
Če zavrtim čas dobro leto naprej, pa lahko s ponosom rečem, da Oskarja v večini primerov razumem. Z razvojem njegovega govora sem se razvijal tudi jaz in tako v večini primerov vem, kaj hoče. Kadar se mu zljubi, že zna uporabiti črko »r«, ki malčkom pogosto povzroča težave.
A vseeno se mi je pri njegovem razumevanju že zataknilo. Zadnje čase bi Oskar ves čas rad jebal. Da. Prav ste prebrali, a ni to to, kar mislite, da je.
Oskar, namesto da bi rekel: »jaz bom«, reče: »jebom«.
Verjetno veste, da malčki želijo vse sami in tako se ne redko zgodi, da hodimo po trgovini, Oskar pa se dere: »jebom, jebom, jebom«.
In ker sem ravno prej omenil koze, tudi do jebanja koz pride. Da, spet ste prebrali prav.
Sosedi od Oskarjeve babice imajo belo kozo. Ko se vozimo k njej na obisk veselo razlaga: »jebom bele kuze«. Naključnemu poslušalcu se lahko zdi, da bi fant rad jebal nekoga drugega.
Zato se mi zdi zelo pomembno, da poslušamo svojega otroka, če ne lahko pride do precej čudne situacije. Če v tem primeru ne bi razumel svojega sina, bi naključnemu mimoidočemu razlagal, da si moj sin želi jebati bele kuz.., ker črnih očitno ne mara.
Borko
Dobra / smešna zgodba 😀