Razen za očetovski dopust ne vem, kdaj sem bil nazadnje toliko časa skupaj s svojim otrokom. Torej, več kot dve leti je že od takrat. Kaj vse se je med tem spremenilo? Pustimo ob strani dejstvo, da se otrok vsak dan razvija in napreduje. Bolj me zanima, kako se je spremenil moj status očeta. To bo torej bolj filozofska objava.

Letošnji prazniki so se letos tako lepo razporedili, da sem potreboval samo malo dopusta in skupaj smo lahko preživeli skoraj 14 dni. Sicer je res, da sem šel po božičnih praznikih za dva dni v službo, a malo »počitka« sem si le moral privoščiti.

Ostale dni pa smo bili praktično ves čas skupaj. Namenoma sem večino druženja s prijatelji prestavil na večerne ure, da sem čim več časa preživel s svojo ženo in sinom. Za to dejanje sem se odločil zato, ker predvsem zadnje čase pogosto slišim, da otroci še prehitro odrastejo in vsi kratki lepi trenutki so lahko prehitro pozabljeni.

Pravzaprav je ravno s tem namenom nastal fotrov b(r)log, da lahko skozi prebiranje objav spremljamo sinovo odraščanje. Drugi namen tega bloga je, da vam, bralcem pokažem, da lahko tudi nespreten človek (s tem mislim nase) vzgaja otroka.

Spet sem zašel s teme tokratne objave.

Aha, kot sem rekel, otroci prehitro odrastejo, zato sem želel med letošnjimi prazniki sodelovati pri čim več Oskarjevih dogodivščinah. Kljub temu da ponavadi bolj malo govorim, mi je bilo treba med prazniki še manj. Pa ne zato, ker bi imel ves čas usta polna potice, temveč zato, ker Oskar govori kot navit. Ko pa ne govori pa poje pesmi.

Morda se zdi simpatično, ampak tudi poslušanje vsega tega te lahko utrudi. Vse govorjenje je treba namreč pozorno poslušati, saj lahko kadar koli sledi vprašanje, na katero je treba odgovoriti. Ne želim namreč, da me otrok nekaj sprašuje, jaz pa samo odsotno sedim in mrmram »ja … mhm … ja«.

Pozorno sem tudi poslušal, kaj želi za Božička, da ne bi potem poslušal, kako ta dobri mož ni uslišal njegovih želja.

Ko smo ravno pri željah. Naj na tem mestu izkoristim priložnost in tudi vam, dragi bralci zaželim zabavno, zdravo in nepozabno novo leto.

Da ne bom spet zašel s teme, bom na tem mestu zaključil z objavo. Že res, da nisem odgovoril na vprašanje z začetka objave, kako se je spremenil moj status očeta, a leto bo še dolgo in priložnosti za analizo bo še dovolj. Po pravici povedano, odgovora še ne poznam, vam pa, da potrebujem kavo!