Pustimo ob strani priporočila kot so: “važno, da bo zdrav in srečen”, “naj dela, kar ga veseli”, “pomembno je, da bo lahko nahranil svojo družino” in podobne modrosti.

Že res, da se strinjam s temi frazami, ki jih srečujem vsak dan, ampak vseeno mora otrok sploh ugotoviti, kaj ga veseli in kaj ne. Pri tem seveda ključno vlogo odigramo starši. Ne vem od kje mi takšna modrost, a ker je to moj blog, se lahko delam pametnega.

Že res, da je Oskar star šele dobri dve leti a že ve, katere igrače so mu všeč, kruh je očitno njegova najljubša jed in rad ima muce. Žive in mrtve, mislim plišaste.

Če malo pomislim trenutno še ne obstaja tak poklic, da bi lahko združil vse to v eno veliko, neskončno veselje, ki bi ga vodilo skozi življenje. Zato mu tukaj pomagava z Nino, pa tudi ostali družinski člani, prijatelji in ljudje v vrtcu, da odkriva nove reči.

Z Nino sva ga tako peljala na njegovo prvo otroško predstavo. Ker ima rad muce, tako kot oči, je bila logična izbira Maček Muri in Muca Maca. Maček Muri za Oskarja, Muca Maca pa za naju oba.

Jaz sicer v predstavi nisem najbolj užival, ker je bila navsezadnje to otroška predstava in me je  kot očeta v zrelih letih hrup dokaj motil, a pri Oskarju je bilo povsem drugače.  Povsem se je zatopil v zgodbo in ko sem ga tako opazoval, sem se spraševal, ali bo Oskar morda vzrejal mačke? Ali bo morda gledališki igralec?

Ko je bilo predstave konec je bilo konec tudi mojih vprašanj o tem, ali bo Oskar delal kaj od tega, kar ga je tako navdušilo med predstavo. Podobno se namreč odziva, ko na televiziji gledava tovornjake in traktorje.

Oskarju so torej zanimive take stvari kot večini otrok njegove starosti, zato ga bom pustil, da še naprej uživa v odkrivanju novosti.

Po drugi strani pa že razmišljam, v katere krožke ga bom vpisal. Če ima talent po meni, potem športne, pevske, glasbene, retorične, senzorične in motorične dejavnosti odpadejo. Vseeno ga bom spodbujal, da poskusi vse zgoraj našteto in potem morda dobim odgovor na vprašanje iz naslova.