Tole, kar vidite na sliki, je današnji primer, kako sem pretental Oskarja. Med vsem tem neredom je moja skodelica z zajtrkom, okrog nje pa so same igrače. Zakaj tukaj govorim o tem, da sem kogarkoli pretental? Pojdimo lepo po vrsti.

Oskar je danes na bolniškem dopustu zato je jutro potekalo tako kot med koncem tedna. To pomeni, da smo se iz spalnih prostorov vsi na enkrat zagnali v dnevne prostore. Potem sem si jaz pripravil zajtrk, Oskar pa se mi je ves čas valjal pod nogami, kot da bi iskal nesrečo. Tega sem sicer že navajen, saj sta to, preden je prišel na svet Oskar to počela mačka. Vsak jutro. Popoldne. Zvečer.

Ko se usedem za mizo, da bi pozajtrkoval, Oskar takoj hoče k meni v naročje, da bi gledal, kako se njegov oče prehranjuje. Potem me seveda ves čas nekaj sprašuje, jaz pa mu s polnimi usti odgovarjam. Ves čas se tudi hoče dotikati moje vroče skodelice s kavo in zraven govori »ajs, ajs, Oka pazi«. Čeprav kavo na koncu vedno pijem mlačno. Kako je to mogoče?

Danes pa sem poskusil izpeljati načrt, ukano, kjer bi lahko v miru pojedel. Oskarja sem prosil, naj mi prinese vse svoje avtomobile. Fant je zagrabil vabo, saj je začel delati, kar sem mu naročil. Kako je to mogoče? Morda je kriva bolezen. Kot lahko vidite na naslovni sliki, mi je res prinesel vse svoje avtomobile. Pa mi je uspelo v miru pojesti? O tem nekoliko kasneje.

Na tem mestu sem želel še malo pomodrovati o tem, kako starši, nekateri redkeje, drugi pogosteje iščemo načine, da otroka pretentamo, da imamo malo miru zase. Ena od najbolj klasičnih metod je uporaba televizije. Z Nino se trudiva, da ta »izhod« uporabljava čim manj. Oskar tako gleda televizijo največ 2 uri. Na teden. Pravzaprav ga risanke sploh ne zanimajo preveč, kar pomeni, da tudi takrat, ko želiva malo miru zase, z risankami ne prideva daleč. Hitro se zgodi, da mene zanima, kako se bo na primer medvedek rešil iz lonca medu, Oskar pa med tem nezainteresirano grize kakšno knjigo.

Po navadi metoda samostojnega igranja pri Oskarju deluje takrat, kadar mu daš nekaj prepovedanega. O tem sem že pisal nekaj tednov nazaj in od takrat se še ni nič spremenilo. Še vedno najraje odpira vrata in preverja, ali kakšna vtičnica ni primerno zaščitena. Brez skrbi, slednje so varno zaščitene, edino vrat nismo ravno zazidali, tako da se ves čas obeša po kljukah. Tudi glede tega obstaja rešitev. Včasih se odpravimo v katerega od pohištvenih centrov, kjer lahko v miru testira razstavljena vrata in s tem za nekaj ur poteši svojo odvisnost od vrat.

Da odgovorim še na vprašanje, ali mi je uspelo v miru pojesti zajtrk. Odgovor vam ponuja spodnja slika.

Kako pretentati malcka