Ja, saj vem, kaj boste rekli. Oh, še en starš, ki poveličuje svojega otroka, čeprav je čisto povprečen. A s tem, ko rečem, da je veliki um mislim predvsem to, da je takšen v primerjavi z mano. Zakaj tako mislim?

Na to idejo sem prišel predvsem po zadnjem dogodku, ko smo se vrnili nekam, kjer smo bili več tednov nazaj. V enega od lokalov, nekaj vasi stran od našega gnezda, kjer je prav lepo poskrbljeno za malčke.

Preden smo bili z Nino prvič tam sploh nisem opazil, da ponujajo pravi otroški raj. Za obisk smo se odločili povsem po naključju, saj smo se samo ustavili na naši kolesarski ekspediciji, da se malo okrepčamo z napitki in sendviči.

Ko smo se usedli za mizo in je prišla naročena kava, je Oskar stekel nekam, samo da je pač tekel in da se je moja kava lahko začela hladiti. Ker je fant, tako kot večino otrok, začel raziskovati prostore lokala, je prišel do prostora, kjer ga je skoraj razneslo od navdušenja. Našel je seveda igralnico. Ta je bila sicer videti, kot da je notri res nekaj razneslo, a ponujala je ogromno igrač in ostalih potrebščin. Ne vem zakaj, ampak od vseh je bila Oskarju najbolj všeč posoda za shranjevanje čaja, čajnik po domače. Od nekod je privlekel še majhno kuhalnico in začel pripravljati navidezni čaj. Ideje, kako pripraviti čaj verjetno dobi v vrtcu, doma ga učimo samo, kako lahko sam vzame sir iz hladilnika.

Ko je skuhal sedem hektolitrov navideznega čaja za vse igrače v igralnici, je bil čas za slovo. Oskar se seveda ni strinjal s tem, a sva mu z Nino obljubila, da se še vrnemo. In tukaj nastopi del, o katerem sploh teče ta objava. Namreč, ko sva mu po treh tednih rekla, da gremo spet v ta lokal, je takoj brez pomisleka rekel: »kuhu, čaj!«. Seveda sem bil presenečen in tudi, ko smo prišli na cilj, se je takoj zapodil v igralnico in panično začel iskati »svoj« čajnik.

Takrat se je tudi v meni prebudil veliki um in sem hitro smuknil ven, za mizo, na kavo, ki je še ponujala nekaj toplega užitka. Brez skrbi, medtem je Nina nadzorovala, kako Oskar kuha čaj.

Seveda pa je to samo ena od prigod, ki kažejo na to, da ima fant potencial. Tudi pri petju ljudskih pesmi mi pomaga. Ko mi kakšna beseda uide iz glave, mi jo že ponudi Oskar in tako veselo zapojeva naprej. O tem, da ima že zdaj več posluha kot jaz, pa sploh ne bom izgubljal besed.