Zakaj plačevati vstopnine za razne zabaviščne parke, ko ga imaš lahko kar doma? Pogosto se nam namreč zgodi, da smo plačali kakšno vstopnino, potem pa se je Oskar raje ukvarjal s stvarmi, ki jih imamo tudi doma in se na njih nabira prah. Enako je tudi z igračami. Oskar se raje igra s škatlami kot z njihovo vsebino. Pravzaprav je moj sin maček.

Kako sem to ugotovil? Poleg prej omenjenih škatel, na katere so nori tudi mački, počne Oskar še nekaj reči, ki me spominjajo na te kosmate sesalce. Ves čas se mi namreč muza pod nogami, kot da bi želel preveriti, ali sem res tako okoren, kot pravijo. K sreči mi je do zdaj uspelo, da ga še nisem pomendral.

Naslednja podrobnost z mački je v dejanju, ki ga je k sreči že prerasel. Kot je pri dojenčkih v navadi, vsake toliko bruhnejo, tako kot mački. S tem, da so slednji nadgradili ta nivo in najprej skočijo na najvišjo polico in prej omenjeno dejanje izvedejo iz take višine, da se potem z Nino zabavava kar nekaj časa, da pospraviva vso nesnago.
In na koncu še ena mačja navada, ki jo je povzel tudi Oskar. Plezanje. To seveda počne vsak otrok, a vseeno je zabavno gledati, kako se je nepremična štruca spremenila v tako prožno in poskočno bitje.

Preden smo nabavili ustrezne rekvizite, je Oskar najraje plezal na kavč in stole, kar pa je kmalu postalo preveč enostavno opravilo. Ker mu ne pustiva plezati po omarah (slaba starša), sva mu včeraj kupila tobogan. Nad njim je bil tako navdušen, da ga je hotel sestaviti kar sam, oziroma je plezal po njem, še preden smo njegove dele vzeli iz vrečke. Ko smo ga postavili, se je takoj pognal po njem, večkrat, mislim, da vsaj 30x, preden je obležal pod njim, ves preznojen.

K sreči je bil kmalu čas za risanke, a tobogana nismo mogli kar odstraniti. Oskar je splezal nanj in risanke gledal iz novega zornega kota. Tisti trenutek sem ugotovil, da sva si s tem z Nino naredila dodatno breme. Prej je Oskar gledal risanke na varnem, na kavču, tako da sva midva z Nino lahko spila kavo na način, kot to počnejo ljudje, ki še nimajo otrok – v miru. Ko pa se otrok nevarno ziblje na vrhu tobogana, si ves čas na preži, kam bo padel. Vseeno ni pravi maček, da bi (vedno) padel na noge.

Tobogan je in bo vsaj 2 dni glavna atrakcija. Verjetno tudi za mačka, ki sta prvi večer že sumničavo oprezala okrog njega. Zdaj samo čakam, da se kateri od njiju povzpne na vrh in bruha po njem.

P.s. ugodno podarim dva mačka.