Igrače od 3 do 8 leta starosti? Ta starostna meja nas ne zanima. Igramo se z vsem, kar nam pride pod roke, seveda pa pazimo, da v usta ne damo kaj, kar bi se nam lahko zataknilo v grlu. Zakaj govorim v množini? Pravzaprav bi moral v dvojini, saj sva midva z Oskarjem tista, ki morava paziti pri teh stvareh.

Torej, Oskar se pogosto igra z igračami, ki so primerne šele od 3 leta starosti. Stvar ni v tem, da bi bil fant tako napreden in bi lahko prestopi v višji razred igrač. Dejstvo je, da ga, kot večino malčkov zanimajo stvari, ki še niso zanj.

V njegovi igralnici, torej v našem stanovanju, ima nekje 30 % igrač, ki naj bi bile namenjene njegovi starosti. Te igrače so večinoma pod omarami, zapuščene, ali pa v škatli z igračami, zapuščene. Edine igrače, ki so primerne zanj in se aktivno uporabljajo so tiste, s katerimi se ponoči igrajo mački.

30 % predstavljajo igrače, ki so primerne od 3 leta starosti naprej. Če se dejansko s katero od njih igra več kot 3 minute, sva z Nino seveda zelo ponosna. Zadovoljno se smejiva, ko ugotoviva, da se Oskar igra z igračami, ki naj bi bile primerne šele čez dobro leto.

30 % njegove igračarske zbirke predstavljajo predmeti iz stanovanja, ki si jih je prilastil in ustrezno označil za svoje (beri: poslinil, strgal, zmečkal, pobruhal itn.). V to skupino spadajo različne plastične posode, stekleničke, revije, lepilni trak in ostali predmeti, ki jih večinoma uporabljamo starši.

Ostane nam še 10 %, da lahko zaokrožimo to celoto igrač. V zadnjo skupino spadajo predvsem predmeti, ki bi morali biti že v smeteh, na primer računi, strgan papir, polomljena posoda. A lahko ste brez skrbi, škarje in ostale nevarne predmete mu za 1x še uspešno skrivava. Edino hladilnik malo težje skrijeva in to dobro izkorišča, saj ga konstanto odpira. Naučil se je že, da iz njega vzame mleko, ki ga potem hoče skriti med igrače. Včasih si vzame tudi sir, tako da gre fant očitno počasi v smer samoprehranjevanja. Ni pa ravno zabavno, ko iz hladilnika začne jemati čili omake, pretečene jogurte in stvari, ki so ostale pozabljene v tem temnem in hladnem prostoru.

Včasih se tudi že bojim za svojo kavo, saj ves čas kaže nanjo s prstom, gleda v mojo skodelico in govori: ’’kava, kava, kava!’’ Za svojo najljubšo pijačo se bom boril do konca, ne dam mu jo (še). Ni mi mar, če mi vzame vse svinčnike, računalniško miško in stol (vse to se je že zgodilo), a pri kavi sem postavil mejo in pri tem, da na stranišče hodim sam.