Pozdravljeni, našel sem čarobno formulo, s katero lahko svojega malčka uspavate v samo šestih korakih. Če boste natančno upoštevali navodila, bo vaš malček zaspal prej, kot v 3 minutah!

Če bi res izumil to rešitev, bi bil verjetno že milijonar in mamice po celem svetu bi se mi klanjale in množično hodile na moja predavanja, kjer bi predaval o tem, kako mi je uspelo nemogoče.

Že res, da se včasih zgodi, da Oskar zaspi že po 3 minutah, ko ga dam v posteljo, a to so redki čudeži. Za tovrstni uspeh morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji:

– zjutraj mora spati vsaj do 7:30 (kar se zgodi 2x na mesec … morda),
– v vrtcu se morajo odvijati aktivnosti, ki zahtevajo veliko več telesne in duševne aktivnosti, kot je to običajno,
– po vrtcu mora, na lastno željo seveda, prehoditi celoten okoliš med vrtcem in domom, ob tem pa mora nebo preleteti vsaj sedem letal, da maksimalno delujejo tudi vratne mišice,
– za kosilo mora pojesti tudi kar je namenjeno meni,
– se potem veliko igrati, peti pesmice in vsaj 56x splezati na kavč (ponavadi to naredi samo okoli 40x),
– dodatno mora pojesti celo večerjo in podreti tri kupčke.

So pa tukaj še zunanji dejavniki, ki vplivajo na zaspanost. Med gibanjem v zunanjem okolju mora biti temperatura okoliša med 4 in 6 °C. V notranjih prostorih se mora temperatura gibati med 21 in 22 °C.

Če so izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji in če dam Oskarja v njegovo kraljestvo (posteljo) natanko 36 sekund potem, ko je podrl zadnji kupček in je njegova deka premo-sorazmerno postavljena nad njegovo desno nogo, medtem ko leži na levem boku, potem obstaja možnost, da bo zaspal prej, kot v 3 minutah. Kako lepo se to bere. Uživajmo za trenutek vsi ob tem momentu …

Dovolj je bilo sanjarjenja, čas je za realnost. V 90 % primerov se namreč zgornji scenarij ne uresniči. Večinoma je sicer po prvih 2 minutah spanja videti, da je veliki načrt uspel. Na tem mestu je morda dobro, da omenim, da se z Nino poslužujeva tehnike, da takoj, ko Oskarja položiva v posteljo ugasneva luč, nekdo od naju pa se uleže na najino posteljo in počaka toliko časa, da sinko zaspi.

Ko tako ležim in čakam, kaj se bo zgodilo, tudi sam zaprem oči in poslušam, kaj počenja Oskar. Večinoma, ko spregledam vidim, da Oskar že stoji pri postelji kaže proti oknu in potiho govori: »M-MK, M-MK« (to je ognjemet, če še ne veste). Skušam mu razložiti, da ognjemeta ni več in da ga bo lahko videl že kmalu, čez 11 mesecev in pol. Potem mu rečem, da naj se uleže, da je to dobro zanj, da se malo spočije. Ker se dela, da me ne razume, vstanem in ga položim v speči položaj, vključno z deko, ki mora biti postavljena po prej omenjenih standardih. Potem se uležem nazaj na najino posteljo in čakam.

Kaj se zgodi potem? Prejšnji odstavek lahko preberete znova … in znova.