V prejšnji blog objavi sem zapisal sledeče: Ker je Oskar še majhen fant in ne razume popolnoma čara raket, ga ne bomo mučili s ponočevanjem, da bi lahko opazoval dinamično obarvano nebo, če seveda ne bo megle. O, kako sem se motil glede tega.

Bilo je pet dni nazaj. Ura 18:40, torej čas, ko Oskarja pripravljam za spanje. Zunaj je odjeknila praznična raketa in nekje v daljavi razsvetlila nebo. Zaradi preoblačenja prej nezainteresirani Oskar je postal nenadoma pozoren kot surikata, ki v daljavi opazi ujedo. Zanimalo ga je, kaj hudiča se dogaja tam zunaj.

Sam sem nadaljeval z rutinskim opravilom preoblačenja, saj sem menil, da je bila ta raketa samo izjema in ni bilo vredno, da bi Oskarja nesel k oknu in mu kazal, da se zunaj ne dogaja nič. Kako sem se motil. Hm, to sem napisal že drugič v tej objavi. Kam to pelje?

Spet je počilo, tokrat še bolj in tudi temno nebo je postalo še bolj svetlo kot prej. Mislim, da sem zavohal tudi nekaj smodnika v zraku. Seveda je ob vsem tem Oskar postal še bolj pozoren, kot surikata, ki v daljavi opazi celo družino ujed. Treba je bilo ukrepati.

Na pol slečenega ali oblečenega Oskarja, ne vem točno, sem pograbil in hitro z njim stekel k oknu, da bi videl vsaj del ognjemeta. K sreči sem svoje okorno telo dovolj hitro, skupaj z Oskarjem prestavil iz enega konca spalnice na drugega. Oskar je z neverjetnim navdušenjem opazoval ognjemet. Mislim, da je med tem nehal dihati, mežikati in se nasploh premikati. Lahko bi torej rekli, da je okamnel.

Žal sosed raketometalec ni bil preveč radodaren in ognjemeta je bilo po nekaj sekundah konec. Nov ni sledil. Oskar je še nekaj časa strmel v temno nebo in z vsemi razpoložljivimi prsti kazal ven, češ, kaj se nič več ne dogaja.

Odnesel sem ga nazaj na previjalno mizo in mu ves čas priprave na spanje poskušal razložiti, da ognjemeta ni več, da je šel papa.

Tudi on je našel ime za ognjemet, pravi mu ’’M-MK’’. Na tem mestu bi bilo vredno, da poudarim, da ponavadi za poimenovanje uporabi vsaj dve črki besede, o kateri govori. Tako je na primer tovornjak ak, zajček je zaza in tako naprej, ognjemet pa je očitno nekaj posebnega. Začel sem se spraševati, ali mi Oskar morda želi razložiti, da so bile uporabljene rakete tipa M-MK? Kakorkoli, zdaj že štiri večere zapored, ko je čas za večerno spanje na previjalni mizi kaže proti oknu in kriči: ’’M-MK, M-MK!’’.

Morda pa za novo leto le ne bomo šli spati pred polnočjo?