Oskar je trenutno v razvojni fazi, ko ga zanimajo vse stvari. Žive, nežive, temne, svetle, enobarvne, mnogo barvne, brezbarvne, ni važno, nič mu ne uide. Vsako stvar opazuje, potem nanjo pokaže in reče: ’’ammm!’’, kar verjetno pomeni – poglej.

Ne vem zakaj, ampak doma se mu najbolj zabavno zdi v kuhinji. Sprašujem se, zakaj je temu tako, ker v kuhinji razen omaric in posode ni nič zanimivega. No, seveda je, to je kuhinjska napa. Ko Oskarja vzamem v naročje že začne kazati proti njej. Ko prideva v njeno bližino se trudi prižgati ventilacijo ali luč, a ker mu ne uspe, svoje male ročice usmeri proti roži, ki se nahaja na napi. Ker mu ne pustim, da bi rožo vrgel na tla, se že obrne in s prstom kaže na omarico, ki se nahaja na drugi strani kuhinje. Ko ugotovi, da je omarica dolgočasna, zopet pokaže na napo in že hitiva nazaj k njej. Če naju skozi okno med tem tavanjem po kuhinji opazuje kakšen sosed, mu verjetno ni dolgčas.

Po 22. poskusih prižiganja nape in po tem ko pretipa vse omarice v kuhinji, je čas da razišče še kakšen drug prostor. Všeč so mu tudi knjige v dnevni sobi. Iz knjižne police največkrat vzame tisto o vezenju in potem mi razlaga, kaj pomeni kakšen vozel.

Prava zabava pa se začne, ko gremo z vozičkom na sprehod. Oskar naravnost obožuje drevesa, grmovje, ptičke, kužke, mucke, sosede, otroke, babice, asfalt, avtomobile, travo in morda še kaj. Priročno je, da so vse te stvari zunaj, malo manj priročno za naju z Nino pa je, da morava ves čas slediti njegovemu ’’ammm!’’ in prstu, tako, da mu lahko poveva, da je to kar kaže drevo, grmovje, ptič, kuža, muca, sosed, otrok, babica, asfalt, avto, trava in da je tudi to grmovje in da še vedno kaže grmovje.

Dobra stvar vsega tega je, da se mali fant uči, kaj so določene stvari. Zdaj že približno ve, kaj je drevo, grmovje, ptič, kuža, muca, sosed, otrok, babica, asfalt, avto in trava. Ko pa ga vprašam, kje ima oči spravljeno zlato, me najprej samo začudeno gleda, potem pa bruhne v smeh.