Poglejmo, kdo vse se precej očitno slini. Polži, psi, veliko ljudi med spanjem in seveda dojenčki, pri katerih je slinjenje ves čas v polnem delovanju. Pri tej dejavnosti seveda ne zaostaja niti Oskar. In to v tolikšni meri, da si zasluži čisto svojo objavo.

Ko se zjutraj zbudi, po navadi ni nobenih znakov, da je Oskar človek-polž. Prva faza slinjenja se začne, ko je na vrsti 1. igranje, ki traja nekje od 7:30 do 7:55. Dokler je na igralni podlogi ,se večina sline prelije na igrače, ki so v Oskarjevem dosegu. Prava slinasta pustolovščina pa se prične, ko odide raziskovat območje izven urejenega igrišča. Fant je ugotovil, da drsenje po parketu ni najbolj optimalno, saj je le-to podvrženo precejšnjemu trenju. V ta namen lansira svojo slino, ki jo spušča pred sabo, med tem, ko se s komolci drsa po njej. Gre za precej učinkovit sistem, ki ne pušča nobenih sledi, saj svoj slino spretno pobriše s svojimi rokami, telesom in nogami. Zaplet nastane, ko se sredi popotovanja ustavi, dotok sline pa pozabi zapreti. Naredi se prava mlaka, ki ostane tam, če se Oskar odloči, da se bo vrnil po poti, po kateri je prišel. Tako tudi midva z Nino veva, kje vse je bil, kljub temu da je hladilnik na stežaj odprt in je več kot očitno, da ni maček brskal za ostanki lososa.

Torej, še preden se zunaj naredi pravi dan, je naše stanovanje že pravi slinasti brlog. Druga faza slinjenja nastopi, ko je čas za pitje čaja, ki nadomesti izgubo tekočine. Na koncu vseeno večina čaja konča na Oskarjevih oblačilih, za njegovim vratom in še kje. Tako lahko rečem, da se Oskar vsak dan kopa, v čaju in svojo slini. Vse to blagodejno vpliva na njegovo kožo, ki ostaja mehka in voljna.

Preostanek neskončnega vira sline se znajde tudi na vseh, ki malega polža primejo v naročje. Oskar je torej precej teritorialno bitje, ki zaznamuje vsakega človeka, da poslinjenih mačkov niti ne omenjam.