… in smo šli. Na klasičen enodnevni izlet na slovensko obalo. Oskar je šel prvič, zato sva se z Nino odločila, da bo vozil nekdo od naju, ker bolje poznava pot.

Nina vozi hitreje kot jaz, zato je bilo bolj pametno, da na morje pelje ona, ker sva želela, da pridemo tja, dokler je še dan. To je bila tudi voda na moj mlin, saj sem imel v načrtu, da bova z Oskarjem celo pot lepo prespala.


Preden smo zapustili ljubljanski avtocestni obroč, Oskar še vedno ni spal. Preslinil je vse igrače, ki smo jih imeli s sabo, pa tudi ostale stvari, ki so se znašle v njegovem dosegu. Počasi mi je zmanjkalo idej, kako naj ga zabavam, a k sreči je tudi njemu zmanjkovalo energije in veke so postajale vedno težje. Tudi sam sem se hitro pridružil igri težkih vek in ni trajalo dolgo, ko sva se vsak po svoje slinila v prijetni vožnji na morje.

In smo prišli. Kot pravi Gorenjci smo iskali čim cenejše parkirišče, kar nam na koncu sicer ni uspelo, smo pa dobili odlično mesto, ki nam je omogočalo, da smo se lahko v miru pripravili na morsko dogodivščino. Po poti smo se seveda tudi pokakali, zato se je bilo treba previti. Tako se samo reče, dejansko se je pokakal samo Oskar in ne vsi trije. Po čiščenju je sledilo še hranjenje in čas je bil, da tudi Oskar vidi morje Jadransko. Pravzaprav ga morje ni kaj dosti zanimalo, pogled je bolj usmerjal v turiste, golobe, galebe in ostalo perjad.

S seboj smo vzeli tudi nekaj brisač, tako da smo lahko izvedli prvi Oskarjev plaža žur v Portorožu. Če ste pomislili na potoke piva, živo glasbo in razgaljena telesa, se motite. Ta zabava je bila bolj v slogu dud, slinjenja, pa tudi mleko je teklo v potokih, po brisači.

Poležavanja je bilo dovolj, zato smo se peš odpravili še do Pirana. Če bi šel Oskar dejansko peš, potem bi bili še vedno na poti, zato se je on raje vozil v vozičku in opazoval okolico.

V Piranu je bila za naju z Nino na vrsti kava, za Oskarja pa počitek. Ko smo opravili to težko delo, smo se odpravili nazaj proti Portorožu, saj nisem želel preveč plačati za parkirišče, pa tudi Oskar je že videl dovolj perjadi za en dan.

Tokrat sem bil jaz na vrsti, da prevzamem krmilo in nas odpeljem v rodno vas. Vožnja ni trajala dolgo, saj je prišlo do klasičnega požara na nekem vozilu, v predoru. Preusmerjeni smo bili na stransko cesto, kjer smo se po polžje premikali naprej. Nič kaj po polžje pa ni bil razpoložen Oskar, ki je želel akcijo. Po dobre pol ure smo bili nazaj na avtocesti, kar je nekoliko pomirilo tudi Oskarja.

Prvi izlet na morje je bil uspešen. Verjetno si Oskar ni zapomnil popolnoma nič, a ko bo že velik fant, mu bova lahko z Nino lahko povedala, kako smo šli davnega leta 2017 na njegov prvi plaža žur.