Bližalo se je dopoldne, ko bo Oskar v moji izmeni. Nič posebnega bi lahko rekli, glede na to, da mi je pred kratkim z njim uspelo preživeti cel dan. A tokrat mi je skrb povzročala neka druga stvar.

Nina mi je prejšnji dan omenila, da naj mu za zajtrk pripravim kašo z borovnicami. Ob omembi borovnic se mi je pred očmi vse obarvalo vijolično. V mislih sem imel namreč umazano mizo, tla, stene, Oskarja, mačke in še kaj.

Tistega dne sem se navsezgodaj odpravil v gozd nabirat borovnice … Šalo na stran, vzel sem jih iz skrinje, kjer so se nedolžno stiskale med sabo v mali vrečki. Ko sem jih pretresal v posodo, se je seveda ena, brez moje vednosti izmuznila na tla. Kljub svoji majhnosti sem jo uspel pohoditi in jo dokaj uspešno razmazal po delu kuhinjskih tal.

Ko sem ostale, preživele borovnice prelil z vrelo vodo, se je le ta grozljivo hitro obarvala vijolično. Preden bi mi uspelo vse to politi, sem dodal kašo … Če gledate, katero od kuharskih oddaj, potem si lahko predstavljate, kako elegantno mešam vsebino ob igranju pomirjujoče glasbe. Resničnost je bila seveda drugačna. Surovo z nemotoričnimi gibi sem mešal vsebino, v ozadju pa se je jokal Oskar.

Jed je bila pripravljena. Oskarja sem vzel v naročje in zabava oziroma hranjenje se je lahko začelo. Prvih nekaj žlic je dokaj gladko doseglo svoj cilj. Ostanki borovnic so se znašli samo na predelu Oskarjevega obraza in njegovega belega slinčka. Nato je prišel prvi kihec. Seveda ravno v trenutku, ko je imel polna usta. Zaradi svoje aerodinamične oblike so se borovnice razletele po večjem delu mize, moje roke in verjetno še kje. A nič zato, hranjenje se mora nadaljevati. V obdobju naslednjih 10 žlic so se borovnice pojavile tudi na mojih oblačilih, na okoliških stolih in na tleh.

Počasi se nama je z Oskarjem uspelo znebiti vseh borovnic iz krmilne posode. Ko sem ga dvignil v naročje, da bi ga odnesel v dnevno sobo, je sledil še drugi kihec, ki je razsežnost borovničeve zabave ponesel še v sosednji prostor.

Na koncu mi je vse sledove vijoličastega pokola uspelo pospraviti, preden se je domov vrnila Nina, zato lahko rečem, da je bila misija borovnice dokaj uspešna.