Vse je enkrat prvič in tudi prehlad slej ali prej napade drobno telesce. Pri Oskarju se je to zgodilo zdaj, ko je to najbolj popularno, v obdobju ko vsi nekaj kašljamo in kihamo.

V zadnjih dveh, treh mesecih smo večinoma spali dobro. Edino, kar me je kdaj zbudilo sredi noči, je bil moj poln mehur. Zadnje tri dni pa sem se vrnil v obdobje prvih mesecev Oskarjevega obstoja, ko nam je bilo spanje španska vas. Prehlad ga večinoma napade ponoči, kar se najpogosteje kaže z glasnim kašljanjem. V spanju se tudi premetava po postelji, kar je videti, kot da bije pravo, fizično bitko z bacili. Z Nino mu pomagava pri tej borbi tako, da ga vzameva k sebi v posteljo. Rezultat je sicer bolj klavrn, saj doseževa edino to, da naju z rokami in nogami tolče po obrazu. Včasih je to ob 1h ponoči, včasih pa ob 5h, kar je dobro, da lahko vstaneš že popolnoma predramljen.

Čez dan se njegov prehlad k sreči kaže samo z zamašenim noskom. Če se le-ta očisti sam, po obrazu ni moker samo od sline, ampak še od nosne vsebine. Pri tem je videti, kot da bi ravno prišel iz bazena.

Ko se nosek ne odmaši sam mu pomaga Nina. Za to uporabi napravo, ki ji jaz rečem sesalnik možganov. En del namreč potisne v Oskarjev nos, drug del na koncu male cevke pa da Nina v usta in potem z vdihom potegne ven čim več nosne vsebine. Vse skupaj se sliši, kot da mu bo izsesala možgane, Oskar pa je ob vsem tem početju povsem negiben in le začudeno opazuje. Brez skrbi naprava je popolnoma varna, vgrajen ima tudi filter, zaradi katerega Nina ne more pojesti Oskarjevih možganov … mislim nosne vsebine.

Po opravljenem postopku Oskar lahko za nekaj časa spet veselo diha skozi nosek, Nina se pripravlja na novo sesanje, jaz pa vse skupaj samo izkoristim za blog objavo.