Dojenčki kakajo, to je dejstvo. Z Nino sva to prvič doživela nekaj dni po prihodu iz porodnišnice. Akcija se je začela sredi noči. Moje prve misli, ko sem se zbudil so bile: dete je v hiši, kaka!

Dobra stran pri drekcu novorojenčkov je, da je zlato rumene barve. S tem ponuja dober kontrast in ga je preprosto opaziti na otrokovih nogah, rokah, na previjalni mizi in po stenah.

S skupnimi močmi sva nekako uspela urediti Oskarja, ko se je odločil za novo akcijo. Želel nama je pokazati, kako poteka kakanje v živo. Seveda je vse potekalo skupaj z vodnimi efekti (beri lulanjem). Tudi to bitko sva nekako dobila in Oskar je lepo umit in previt mirno spal naprej.

A kakec lahko hitro vrne udarec!

Napad 1. Otrok je umit, previt, oblečen v mini oblačilca, ki sva jih z Nino natikala kar lep čas, ko se sproži nov kakčev rafal. Obrambni manever mladih staršev: sleci, umij, previj, obleci. Kar nama seveda vzame vsaj pol ure, med tem, ko je kakec zunaj v sekundah.

Napad 2. Dete je sito, umito in po več-minutnem manevriranju uspešno nameščeno v lupinico. Ravno primem za ročaj, da ga odnesem proti vhodnim vratom, ko se sproži kakčevno maščevanje. Rešitev poteka v že znanem zaporedju: saniraj škodo, umij, previj, obleci. Na, pa bomo zopet zamudili na dogovorjeno srečanje.

Kako ugnati kakčeve ukane?

Dobro je počakati, da se rafal sproži vsaj trikrat, preden odviješ plenico. Seveda pa je tu še vodna fontana, ki lahko zmoti zabavno previjanje.