Kaj pa ste pričakovali drugega? Da bom o ženskih možganih napisal samo en del? Prvega si lahko preberete tukaj.

Danes pa nadaljujem z raziskovanjem.

Menda že narava poskrbi, da ko ženska rodi, se vse spremeni. Pred porodom se namreč marsikatera ženska počuti, kot da še ni pripravljena na otroka, a po porodu naj bi se vsaka ženska počutila, kot da je rojena za materinstvo. Globoko v genski kodi obstajajo sprožilci za materinsko vedenje, ki se začnejo prebujati v času nosečnosti. Ženska ne nazadnje spremlja celoten razvoj ploda, kasneje ga tudi čuti in razumljivo je, da vse to vpliva tudi na možgane.

Bodoča mati pravzaprav razvije agresivno zaščitniške možgane in bo vso pozornost in misli usmerila k temu, da zaščiti svojega otroka.

Tudi jaz občasno razvijem agresivno zaščitniške možgane. V mojem primeru se to zgodi, ko želim zaščititi daljinec za TV, da se ga med nogometno tekmo nihče ne dotika.

Zanimivo je tudi to, da nosečnost ugrabi “normalne možgane”, saj se le-ti spremenijo v “materinske možgane”. V tej fazi ostanejo vsaj nekaj let, ko se počasi vračajo v “normalno” stanje, a s to razliko, da bo velik del možganov za vedno ostal materinski.

Najbolje pa sem prihranil za konec.

Med šestim mesecem in koncem nosečnosti se spremeni tudi velikost in struktura ženskih možganov. V tem času se ženski možgani namreč krčijo. A brez skrbi število možganskih celic se ne zmanjša. Najbolj občutna sprememba pri Nini je njena pozabljivost, kar sem opisal že v objavi Spomin v nosečnosti.

To je voda na mlin bodočih očetov, saj bo zaradi tega partnerka hitreje pozabila vsaj kakšno od naših neumnosti. A odsvetujem vam, da partnerki veselo razlagate, da ima v tem času manjše možgane.