Slišim glasove

Odkar sva izvedela, da bo fantek, že prihaja do zmede še preden je dete sploh prišlo na svet. Žena se namreč velikokrat pogovarja z njim, odgovarjam pa jaz.

Že večkrat se mi je zdelo, da se žena z nekom prav potiho pogovarja. Najprej sem mislil, da govori po telefonu, vendar je bil telefon zraven mene. Potem me je že zaskrbelo, če ima žena morda kakšne blodnje in se je začela pogovarjati sama s seboj. Seveda sem želel izpasti razumevajoč mož in sem ji odgovarjal nazaj, čeprav večkrat nisem vedel kaj govori. Po navadi je rekla: ”Kje si?” Zdelo se mi je čudno, da me to sprašuje, ali nisva v istem prostoru?

No, resnica je ta, da si je verjetno tudi ona mislila, da je z mano kaj narobe. Ona se namreč pogovarja z otrokom, jaz pa se vedno oglašam nazaj, kot da se vse na tem svetu vrti okrog mene.

Kako bi moralo biti vse to zabavno za zunanjega opazovalca, izgledalo bi kot prostor mrmračev.

Zdaj sem že počasi dojel, da se žena pogovarja z otrokom. A vendar se še vedno včasih zgodi, da žena nekaj mrmra,  jaz pa se iz kopalnice zaderem: ”Ne morem zdaj, kakam!”.

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s