Tehnologija gre naprej, tudi na področju spremljanja razvoja otroka, ko je ta še v trebuhu. Naše mame in babice do rojstva niso vedele, katerega spola bo otrok, danes pa se to da izvedeti že okrog 20. tedna nosečnosti. Tudi pri nama se ta teden zelo hitro bliža, a o tem kdaj drugič. Vrnimo se nazaj na tehnologijo.

Ko je človek noseč hitro postane ”ranljiv” na razne naprave, s katerimi lahko spremlja razvoj svojega potomca. Tudi midva z ženo sva se ujela v to past. Sva ponosna lastnika domačega ultrazvoka, s katerim lahko poslušava otrokov srčni utrip.

Ko sva dobila napravo po pošti, sva se tudi midva počutila kot otroka in še preden sem odprl škatlo z vsebino se je žena že mazala z oljem (po trebuhu), da začneva poslušati utrip srca.

Slišala nisva nič, zato sem ultrazvočno napravico premikal po celem njenem telesu, če se je morda dete skrilo kam zadaj, za vrat. Tudi tam ga ni bilo, a kmalu sva ugotovila, da je baterija v napravi zanič. Tehnologija pa taka.

Oborožena z novo baterijo sva se končno odpravila na medgalaktično potovanje. Nadela sva si slušalke in že sva slišala neke zvoke, kot da res plujeva po vesolju. Potem pa je napravica zaznala tisto, čemur je namenjena! Seveda se ne sliši to tako kot pri ginekologu ali po televiziji, ampak res bolj vesoljsko. Toda to še ni vse. Napravica omogoča tudi snemanje zvoka, ki si ga potem lahko shraniš za kasnejše čase, ko te zopet zamika medgalaktično potovanje!