Grem stavit, da je vsaj 50 % bralcev pomislilo na nekaj perverznega. A tokrat govorim o čisto zaresnem igranju, z igračami.

Vsi radi obujamo spomin na brezskrbne otroške dni, kjer nam je bila pomembna samo igra, sladkarije in zabava.

Če pobrskam po spominu, potem lahko izpostavim svojo strast, ki se je ohranila še do danes. Avtomobili. No, takrat so bili avtomobilčki. Vseh velikosti in oblik, najbolj pomembno pa mi je bilo, da sem jih imel čim več. Že pri pribljižno petih letih sem torej kazal znake kopičenja stvari. Danes še najraje kopičim denar, vendar mi ne gre najbolje.

Navdušen sem bil tudi nad kasetofoni in pa audio kasetami. Predvsem nad tem, kaj je bilo v njih, kako jih razstaviti in nikoli več sestaviti.

Kot fant pa sem se tudi že rad igral s puncami. Nekoliko drugače seveda kot danes. Najraje sem se z njimi pomeril v kakšni športni aktivnosti, da sem jih lahko nadvladal. Vsaj za nekaj časa, potem pa me je izdalo moje šibko telesce.

Ni pa šlo brez legendarnih lego kock. To so v bistvu edina igrača, ki jo zdaj ne morem več uporabljati. Namesto avtomobilčkov so prišli avtomobili, kakšno tehnično stvar pa še danes razstavim in pokvarim. Tudi s puncami se igram še danes. Moram poudariti, da tukaj govorim o moji ženi.

Me pa zanima koliko otroških iger bom lahko obudil s prihodom otroka.